Appeal dismissed; interim injunction denied when interim marking provides superior protection for property rights claims.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zaznamba prepovedi odtujitve inobremenitve aruje vrstni red pridobitve pravice tožeče stranke na nepremičnini samo glede oseb, ki vpis predlagajo na podlagi zasebne listine, ki vsebuje dolžnikova razpolagalna dejanja. Ne varuje pa vrstnega reda oseb, v korist kaerih se vpis opravi na podlagi sodne odločbe. Takšno pravno varstvo pa daje zaznamba spora, ki se dovoli,če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini (prvi odst. 44. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur.l. RS, št. 33/95, 50/2002). Tožeči stranki je zato mogoče priznati pravni interes z začasno odredbo v zavarovanje denarne erjatve samo, kadar je predmet dajatvenega tožbenega zahtevka izjava volje izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Kadar pa je predmet tožbenega zahtevka ugotovitev "izvirne" lastninske pravice, je učinkovitejše pravno varstvo z zaznambo spora.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, vpisanih pri vl.št. 1 in 3 k.o. ....., z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi.

Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče zmotno ocenilo, da ni verjetne nevarnosti prodaje nepremičnine. Jasno je tudi, da toženec z začasno odredbo ne bi utrpel nikakršnih neugodnih posledic, še posebej, če sam zatrjuje, da kmetije ne prodaja. Zaključek, da je začasna odredba nepotrebna iz razloga, ker sta tožnika predlagala tudi zaznambo spora, je zgrešen. Res je bil izdan sklep o zaznambi spora, vendar je toženec proti temu sklepu ugovarjal in sklep o zaznambi spora še ni pravnomočen. Napačno je povezovanje zaznambe spora z enim od pogojev za začasno odredbo, to je, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastali upniku.

Pritožba ni utemeljena.

Ker morata biti za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve kumulativno izkazani tako predpostavka iz prvega kot ena izmed predpostavk iz drugega odst. 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), za zavrnitev predloga v konkretnem primeru zadošča dvom o obstoju terjatve tožeče stranke. Višje sodišče se zato v pritožbenem postopku ni ukvarjalo z vprašanjem obstoja pogojev iz drugega odst. 272. čl. ZIZ.

Tožeča stranka utemeljuje svoj stvarnopravni zahtevek z dejstvom, da je bistveno prispevala k obnovi in dograditvi objektov na toženčevem kmečkem posestvu. Poleg tega se sklicuje še na izločitveni zahtevek iz 32. čl. Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 - Ur.l. RS, št. 67/2001, v nadaljevanju ZD).

Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da so zaenkrat razlogi, ki govorijo za obstoj solastninske pravice tožeče stranke, šibkejši od razlogov, ki govore proti temu. Ko gre za dozidave in prezidave obstoječih objektov, je mogoče govoriti o stvarnopravnih učinkih takih ravnanj v skladu s 24. - 26. čl. Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (v nadaljevanju ZTLR) le v primerih, ko nastane nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. O takšni spremembi na podlagi trditev tožeče stranke o nakupu potrebnih strojev za posestvo, obnovi hleva in hiše, asfaltiranju dvorišča, izdelavi 20 m betonske opore ob asfaltu ter izvedbi pripravljalnih del za izvedbo škarpe, zaenkrat ni mogoče sklepati.

Dvomljiv je tudi obstoj terjatve tožeče stranke na podlagi 32. čl. ZD. V nasprotju s stališči avtorja, na katera se sklicuje tožeča stranka (prim. Tone Frantar: 32. člen Zakona o dedovanju, Podjetje in Delo, letnik 1996, št. 5, stran 1051), je sodna praksa glede tega vprašanja ustaljena in sledi načelnemu mnenju Vrhovnega sodišča Jugoslavije, po katerem pridobi upravičenec iz 32. člena izločitveno pravico šele po zapustnikovi smrti (Načelno mnenje razširjene seje Zveznega Vrhovnega sodišča, Pravnik, 1960/9-10, stran 385-387). Namen določbe 32. člena je, da ne bi plodov in rezultatov dela drugih od umrle osebe (zapustnika) pridobili dediči. Ker se dedovanje uvede ob zapustnikovi smrti, bojazen, da bi se z rezultati dela zapustnikovega potomca okoristili dediči, vse do trenutka zapustnikove smrti ne obstaja (prim. npr. s sodbo II Ips 667/94).

Pravilen je tudi sklep sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru tožeča stranka nima pravnega interesa za izdajo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve, saj lahko doseže vpis v zemljiško knjigo, ki ji daje boljše pravno varstvo kot predlagana začasna odredba, to je zaznamba spora. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve varuje vrstni red pridobitve pravice tožeče stranke na nepremičnini samo glede oseb, ki vpis predlagajo na podlagi zasebne listine, ki vsebuje dolžnikova razpolagalna dejanja. Ne varuje pa vrstnega reda oseb, v korist katerih se vpis opravi na podlagi sodne odločbe. Takšno pravno varstvo pa daje zaznamba spora, ki se dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini (prvi odst. 44. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur.l. RS, št. 33/95, 50/2002). Tožeči stranki je zato mogoče priznati pravni interes z začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve samo, kadar je predmet dajatvenega tožbenega zahtevka izjava volje - izstavitev zemljškoknjižnega dovolila. Kadar pa je predmet tožbenega zahtevka ugotovitev "izvirne" lastninske pravice, je učinkovitejše pravno varstvo z zaznambo spora. Omenjeno je že bilo, da tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek z dvema podlagama, pri čemer gre v obeh primerih za zatrjevanje lastninske pravice, pridobljene z nastopom določenega pravnega dogodka. To pomeni, da za uveljavitev terjatve izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki predstavlja izjavo volje, nujne za razpolagalni pravni posel, ni potrebna (2. točka tožbenega zahtevka).

Pritožbeno sodišče je neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).