Legislator Case Law & Legislation
Sklep III Ips 91/2005 ECLI:SI:VSRS:2007:III.IPS.91.2005 AI generated

Appeal dismissed because interest claims were not main requests, keeping value below revocation threshold.

Case Number Sklep III Ips 91/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the defendant's appeal against a final judgment regarding the return of advance payments and accrued interest. The defendant argued for revocation of the lower court's decision, but the court determined that the value of the disputed subject matter was governed solely by the principal claims, not the capitalized interest. Consequently, the total value remained below the statutory threshold for allowing appeals in commercial cases, rendering the appeal inadmissible.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o postopku pri gospodarskih sporih (ZPP); When the determination of the right to appeal is decisive, only the value of the main claim is taken as the value of the disputed subject matter, excluding interest unless they are the main claim.

Keywords

AI generated
commercial appeal admissibility value of disputed subject matter interest as main claim capitalized interest exclusion ZPP appeal threshold

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

1. Revizija se zavrže.

2. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

V primeru, ko je ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek. V obravnavani zadevi se obresti, čeprav kapitalizirane, uveljavljajo skupaj z glavnico, torej niso glavni zahtevek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V skladu z določbama prvega in četrtega odstavka 13. člena Zakona o uvedbi eura (ZUE, Uradni list RS št. 114/2006) se z dnem uvedbe eura (1.1.2007) tolarski zneski, navedeni v predpisih, glasijo na euro, revizijsko sodišče pa je po uradni dolžnosti vse tolarske zneske v sodbah preračunalo v eure.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 33.732,78 EUR (prej 8.083.723,40 SIT) z zamudnimi obrestmi. Navedeni znesek predstavlja vrnitev avansov iz dveh pogodb - iz prve znesek 6.134,49 EUR (prej 1.470.068,90 SIT), iz druge pa znesek 242,57 EUR (prej 58.129,50 SIT). Preostanek v višini 27.355,72 EUR predstavljajo pogodbeno dogovorjene obresti, obračunane do 30.4.1991.

3. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke ugodilo samo v neznatnem delu glede teka zamudnih obresti, v ostalem delu pa jo je zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4. Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Po določbi 490. člena ZPP revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5.000.000,00 SIT). Po 39. členu ZPP se v primeru, ko je ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek. V obravnavani zadevi se obresti, čeprav kapitalizirane, uveljavljajo skupaj z glavnico, torej niso glavni zahtevek. Kot glavna zahtevka se uveljavljata zneska obeh avansov, katerih vrnitev zahteva tožeča stranka. Nobeden od njiju ne presega mejne vrednosti, predpisane za dovoljenost revizije. Zato revizija ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

8. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, je revizijsko sodišče odločilo, da glede na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.