Supreme Court dismisses appeal as arbitration clause dispute remains a property case under Slovenian Civil Procedure Code.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final ruling dismissing a claim for payment. The lower courts found the dispute arose from a business cooperation agreement containing an arbitration clause, classifying it as a property matter rather than a challenge to the agreement's validity. The court held that because the underlying dispute was a property case exceeding the monetary threshold for review, the appeal was inadmissible under the Civil Procedure Code.
Legislator headnote
AI generated490. člen ZPP; 384. člen ZPP: In property disputes where the subject matter value exceeds the statutory threshold, an appeal against a final ruling dismissing the claim is inadmissible because the dispute does not transform into a challenge to the arbitration agreement's validity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Revizija se zavrže.
2. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Ker po določbi 490. člena ZPP revizija zoper pravnomočno sodbo ne bi bila dovoljena, tudi zoper izpodbijani sklep (s katerim je bil potrjen sklep o zavrženju tožbe) ni.
Z ugovorom arbitražne klavzule, ki ga je v postopku podala tožena stranka, se premoženjski spor ni spremenil v spor zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o arbitraži.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.
2. Tožeča stranka je s tožbo od tožene stranke zahtevala vrnitev 3,000.000,00 SIT (sedaj 12.518,78 EUR). Tožena stranka jih je od tožeče stranke prejela na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki je bila kasneje razdrta. Po ugovoru tožene stranke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pogodba o poslovnem sodelovanju vsebuje arbitražno klavzulo. Zato se je izreklo za nepristojno in zavrglo tožbo. Tožeča stranka se je zoper sklep sodišča prve stopnje pritožila. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
3. Sklep sodišča druge stopnje izpodbija tožeča stranka z revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se "zahtevku tožnika v celoti ugodi in v tem okviru spremeni tudi izrek o stroških," podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.
4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
5. Revizija ni dovoljena.
6. Revizija zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je dovoljena le v sporih, v katerih bi bila dovoljena tudi revizija zoper pravnomočno sodbo (prvi in drugi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
7. Obravnavani spor izvira iz pogodbe o poslovnem sodelovanju, katere predmet je bila izvedba orodij za brizganje delov večnamenskega otroškega stola. Gre za pravno razmerje, ki je nastalo med samostojnim podjetnikom v zvezi z opravljanjem njegove pridobitne dejavnosti in gospodarsko družbo. Po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP je to gospodarski spor. V njem je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 20.864,63 EUR, prej 5,000.000,00 SIT (490. člen ZPP).
8. Vrednost spornega predmeta je enaka vrednosti glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP), kar je v tem sporu 12.518,78 EUR (prej 3,000.000,00 SIT). Ker po določbi 490. člena ZPP revizija zoper pravnomočno sodbo ne bi bila dovoljena, tudi zoper izpodbijani sklep (s katerim je bil potrjen sklep o zavrženju tožbe) ni.
9. Stališče tožeče stranke, da je revizija dovoljena ne glede na vrednost spornega predmeta, ker gre za spor o veljavnosti pogodbe o arbitraži, ki se v skladu s sodno prakso ne šteje za premoženjski spor, je napačno. Tožeča stranka s tožbo ni zahtevala, da sodišče (na podlagi 467. člena ZPP, tretjega odstavka 472. člena ZPP ali petega odstavka 466. člena ZPP) izreče, da je pogodba o arbitraži nehala veljati, temveč je zahtevala plačilo denarnega zneska (na temelju neupravičene pridobitve zaradi razdrte pogodbe). Z ugovorom arbitražne klavzule, ki ga je v postopku podala tožena stranka, se premoženjski spor ni spremenil v spor zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o arbitraži, kakršen je bil v zadevi III Ips 68/2002 (Vrhovno sodišče je v njej odločilo s sodbo dne 11. 12. 2002), na katero se v reviziji sklicuje tožeča stranka.
10. Vrhovno sodišče je nedovoljeno revizijo zavrglo, ker tega ni storila v mejah svojih pravic že sodnica sodišča prve stopnje (377. člen ZPP).
11. Tožeča stranka, ki z revizijo ni uspela, po prvem odstavku 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.