Legislator Case Law & Legislation
Sklep III Ips 15/2007 ECLI:SI:VSRS:2007:III.IPS.15.2007 AI generated

Slovenian Supreme Court dismisses review in commercial dispute where individual claims fall below statutory monetary threshold.

Case Number Sklep III Ips 15/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's review against a final commercial judgment regarding the return of funds from two bank guarantees. The applicant argued for a full refund based on unjustified contract terminations, but the lower courts rejected this claim. The review was inadmissible because the individual monetary value of each distinct claim did not exceed the statutory threshold for review in commercial cases, despite the total amount being higher.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP); 490. člen ZPP: Review in commercial disputes is inadmissible if the value of the disputed subject matter does not exceed the statutory limit, assessed individually for claims with different factual or legal bases.

Keywords

AI generated
commercial dispute review monetary threshold limit distinct claim valuation inadmissible review procedure Slovenian civil procedure

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

1. Revizija se zavrže.

2. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavljala dva zahtevka: zahtevala je vračilo denarja, ki ga je tožena stranka prejela z vnovčenjem dveh garancij.

Ker zahtevka temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, je treba dovoljenost revizije presojati za vsakega posebej.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pravdni stranki sta podpisali dve pogodi o poslovnem sodelovanju, na podlagi katerih je tožeča stranka toženi stranki dobavljala sanitetni potrošni material za zdravstveno oskrbo ran. Septembra 2003 je tožena stranka pogodbi odpovedala in vnovčila s strani tožeče stranke priskrbljeni bančni garanciji za dobro izvedbo posla. Po mnenju tožeče stranke sta bili odpovedi pogodb in vnovčenji bančnih garancij neutemeljeni. S tožbo je od tožene stranke zahtevala povrnitev zneska, dobljenega z vnovčenjem obeh bančnih garancij, to je 5,448.263,10 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2003 dalje.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila pritožbo. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožeča stranka z revizijo zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se z ugoditvijo pritožbi sodba sodišča prve stopnje spremeni in se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podrejeno pa predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, razveljavi sodbi sodišč nižjih stopenj in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

7. Po določbi 490. člena ZPP revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT). Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilen seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če imajo tožbeni zahtevki različno dejansko ali pravno podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

8. V obravnavani zadevi je tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavljala dva zahtevka: zahtevala je vračilo denarja, ki ga je tožena stranka prejela z vnovčenjem dveh garancij. Zahtevka temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Garancija št... z dne 10. 4. 2003 je bila namreč izdana za dobro izvedbo posla po pogodbi o poslovnem sodelovanju ... z dne 31. 12. 2001 in k njej sklenjenem aneksu št. 1 z dne 14. 3. 2003 (priloge v spisu označene z A 48), garancija št.... z dne 10. 4. 2003 pa za dobro izvedbo posla po pogodbi o poslovnem sodelovanju ... z dne 31. 12. 2001 in k njej sklenjenem aneksu št. 1 z dne 14. 3. 2003 (priloge v spisu označene z A 49 in A 50).

9. Ker zahtevka temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, je treba dovoljenost revizije presojati za vsakega posebej. Zaradi vnovčitve garancije št. 705/2003 z dne 10. 4. 2003 je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala vrnitev 3,614.728,00 SIT (sedaj 15.083,99 EUR), zaradi vnovčitve garancije št. 706/2003 z dne 10. 4. 2003 pa 1,833.535,10 SIT (sedaj 7.651,21 EUR). Ker vsak posamezen zahtevek ne presega 5,000.000,00 SIT (sedaj 20.864,63 EUR), revizija ni dovoljena in jo je bilo treba v skladu s 377. členom ZPP zavreči. 10. Tožeča stranka po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.