Supreme Court dismisses appeal in bankruptcy case where individual claims fall below statutory review threshold.

3. Revizija se zavrže.

4. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

V tem postopku je bilo izpodbijano eno dejanje odstopa terjatve namesto izpolnitve in tri dejanja nadomestne izpolnitve. Izpodbita dejanja so bila storjena ob različnih dneh, z njimi pa so bile poravnane različne denarne obveznosti stečajnega dolžnika, po različnih računih. Izpodbijana pravna dejanja imajo torej različno dejansko in pravno podlago, zaradi česar se dovoljenost revizije presoja za vsak zahtevek posebej.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (sodišče prve stopnje) je ugotovilo, da štiri pravna dejanja (trije poboti, s katerimi sta pravdni stranki prikrili dejanje nadomestne izpolnitve, in en pobot, s katerim sta pravdni stranki sklenili dejanje odstopa terjatve namesto izpolnitve) nimajo pravnega učinka proti stečajni masi družbe I. d.d. Posledično je toženi stranki naložilo, da v stečajno maso vrne 5,269.050,63 SIT (sedaj 21.987,36 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2002 do plačila. Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo. V njej uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbi nižjih sodišč "v celoti razveljavi ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne", tožeči stranki pa naloži, da toženi stranki v celoti povrne njene stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

6. Po določbi 490. člena ZPP revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT). Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilen seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če imajo tožbeni zahtevki različno dejansko ali pravno podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

7. V tem postopku je bilo izpodbijano eno dejanje odstopa terjatve namesto izpolnitve (prvi odstavek 444. člena takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) in tri dejanja nadomestne izpolnitve (308. člen ZOR). Izpodbita dejanja so bila storjena ob različnih dneh, z njimi pa so bile poravnane različne denarne obveznosti stečajnega dolžnika, po različnih računih. Izpodbijana pravna dejanja imajo torej različno dejansko in pravno podlago, zaradi česar se dovoljenost revizije presoja za vsak zahtevek posebej.

8. S pobotom z dne 24. 1. 2002 (priloga A47 v spisu) je bilo prikrito dejanje nadomestne izpolnitve za denarne obveznosti stečajnega dolžnika v skupnem znesku 3,384.347,00 SIT (sedaj 14.122,63 EUR).

9. S pobotom z dne 13. 2. 2002 (priloga A27 v spisu) je bilo prikrito dejanje nadomestne izpolnitve za denarne obveznosti stečajnega dolžnika v skupnem znesku 655.605,64 SIT (sedaj 2.735,79 EUR).

10. S pobotom z dne 13. 2. 2002 (priloga A30 v spisu) je bilo prikrito dejanje nadomestne izpolnitve zaradi denarnih obveznosti stečajnega dolžnika v skupnem znesku 324.429,83 SIT (sedaj 1.353,82 EUR).

11. Terjatev je bila odstopljena namesto izpolnitve (odstopna izjava z dne 30.1.2002-priloga A6 v spisu in predlog za medsebojno kompenzacijo z dne 31.1.2002-priloga A5 v spisu) denarnih obveznosti stečajnega dolžnika v skupnem znesku 904.668,16 SIT (sedaj 3.775,11 EUR).

12. Ker vrednost nobenega od posameznih zahtevkov ne presega 5,000.000,00 SIT (sedaj 20.864,63 EUR), revizija ni dovoljena in jo je bilo treba v skladu s 377. členom ZPP zavreči.

13. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, je Vrhovno sodišče odločilo, da v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.