Appeal dismissed because plaintiff failed to declare property value, violating mandatory procedural rule for non-monetary claims.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by the plaintiff against the second-instance judgment. The plaintiff sought to terminate co-ownership and recover a ground floor space but failed to declare the value of the disputed property in the initial lawsuit. Consequently, the court ruled that the plaintiff had no right to appeal because the procedural requirement to state the value was not met for non-monetary claims.
Legislator headnote
AI generated44. člen ZPP; 377. člen ZPP: Where the right to appeal depends on the value of the subject matter and the claim is not monetary, the plaintiff must declare the value; failure to do so deprives the plaintiff of the right to appeal, requiring the appeal to be dismissed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.
[JEDRO]
Tožeča stranka s tožbo uveljavlja odpoved pravice souporabe, izpraznitev in izročitev pritličnega prostora v stanovanjski hiši. Ker ni označila vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se tožencem odpove souporaba stanovanja v stanovanjski hiši v K., ter da prostore izpraznijo in izročijo tožeči stranki.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Če bi šlo za posodbeno razmerje, bi posodnik stvar lahko kadarkoli zahteval nazaj. Glede darilne pogodbe pa velja, da je darilo mogoče preklicati. Sodišče, ki se je postavilo na stališče, da v konkretnem primeru ne gre za hudo nehvaležnost, je zmotno uporabilo materialno pravo, saj iz izvedenih dokazov izhaja, da je bilo ravnanje tožene stranke vse od leta 1975 takšno, da utemeljuje preklic darila.
Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, naj jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrne. Meni, da je cilj tožeče stranke za vsako ceno doseči izselitev tožene stranke. Sklep, da gre za darilno pogodbo med pravdnima strankama, je pravilen.
Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni dovoljena.
Tožeča stranka s tožbo uveljavlja odpoved pravice souporabe, izpraznitev in izročitev pritličnega prostora v stanovanjski hiši v K. Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - ur. p. b., v nadaljevanju ZPP). Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu z omenjenim pravilom in ni označila vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije.
Ker revizija ni dovoljena, jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).
Ker tožena stranka v odgovoru na revizijo podaja navedbe, ki za odločanje v tem revizijskem postopku niso relevantne, je revizijsko sodišče odločilo, da sama krije stroške za odgovor na revizijo (prvi odstavek 155. in prvi odstavek 165. člena ZPP).