Supreme Court dismisses transfer request as former administrator is not a party and case is not economic.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the request to transfer jurisdiction to a different court. The lower court argued that all judges in the economic department had previously served on bankruptcy senates involving the defendant, raising concerns about impartiality. The Supreme Court ruled that the former administrator is not a party to this specific proceeding and that the case concerns the validity of a delivery contract under the Obligations Act, not an economic dispute. Consequently, the court found no sufficient grounds to transfer the case, as the procedural requirements for such a transfer were not met.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku v gospodarskih sporih (ZPP) 67. člen; Zakon o obligacijskih razmerjih (OZ) 255. člen: A request to transfer jurisdiction is dismissed if the former administrator is not a party and the matter does not constitute an economic dispute requiring a different court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.
[JEDRO]
Nekdanji stečajni upravitelj ni stranka tega postopka. V tej zadevi se ne bo ocenjevalo njegovega ravnanja kot stečajnega upravitelja, pač pa le, ali so izpolnjene zakonske predpostavke za izpodbojnost izročilne pogodbe (255. člen OZ in nasl.). Ta postopek tudi ni gospodarski spor, da bi v njem odločali sodniki gospodarskega oddelka, ki so sodelovali z nekdanjim stečajnim upraviteljem. Zato predlogu Okrožnega sodišča v Mariboru ni bilo mogoče ugoditi.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrožno sodišče v Mariboru predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ker so v stečajnih postopkih zoper T. d.d. in njegove družbe sodelovali v stečajnih senatih vsi sodniki oddelka za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Mariboru. Predmetna zadeva je le posledica zadeve, ki jo je povzročilo ravnanje stečajnega upravitelja A. A., zaradi katerega je bil tudi razrešen kot stečajni upravitelj. Odločanje o tožbenem zahtevku pri istem sodišču bi zato lahko pri toženi stranki vzbudilo dvome v objektivno sojenje.
Vrhovno sodišče RS lahko na podlagi določbe 67. člena ZPP na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, (a) da se bo tako lažje opravil postopek, ali (b) če so za to drugi tehtni razlogi. Prva podlaga za delegacijo pristojnosti ni uveljavljana, glede druge pa ni zadostnih in dovolj prepričljivih argumentov. Nekdanji stečajni upravitelj A. A. ni stranka tega postopka. V tej zadevi se ne bo ocenjevalo njegovega ravnanja kot stečajnega upravitelja, pač pa le, ali so izpolnjene zakonske predpostavke za izpodbojnost izročilne pogodbe (255. člen OZ in nasl.). Ta postopek tudi ni gospodarski spor, da bi v njem odločali sodniki gospodarskega oddelka, ki so sodelovali z nekdanjim stečajnim upraviteljem. Zato predlogu Okrožnega sodišča v Mariboru ni bilo mogoče ugoditi.