Court dismisses appeal on false agreement claim requiring mutual intent to create only appearance.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's revision against a second-instance judgment upholding a long-term credit contract. The appellant argued for the contract's invalidity as a sham agreement based on witness testimony, while the lower courts found no evidence of mutual intent to create only a facade. The court ruled that a sham agreement requires agreement by both parties to conceal obligations, which was absent here, and dismissed the procedural claims regarding the lower court's handling of evidence.
Legislator headnote
AI generated66. člen ZOR; 371. in 378. člen ZPP: A sham agreement requires mutual intent by both parties to create only an external appearance without assuming obligations; unilateral intent constitutes a mental reservation and does not invalidate the contract.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Navidezna pogodba v smislu določb 66. člena ZOR je taka pogodba, kjer je pravnoposlovna volja le zaigrana. Predpostavlja strinjanje strank o njeni navideznosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala razveljavitev pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 104/97-DK z dne 15.12.1997.
Pritožbo tožeče stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.
Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.
Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
I. Glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Revident uveljavlja, "da je pritožbeno sodišče nekritično povzelo navedbe prvostopenjskega sodišča v smeri pritožbene graje o očitani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka ter da je tako očitano protispisnost najti tudi v sodbi pritožbenega sodišča, kar je revizijski razlog."
Revident je v pritožbi uveljavljal, da se prvostopenjska sodba opira predvsem na izpoved priče B., medtem ko preostalih predlaganih oziroma izvedenih dokazov sodišče naj sploh ne bi "ocenilo niti kako drugače komentiralo." Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, katere dokaze je izvedlo in katerih ni izvedlo. Na četrti strani sodbe je tudi pojasnilo, zakaj je tako ravnalo. Tudi ne drži, da bi sodbo oprlo le na izpoved priče B. Dejansko stanje je ugotovilo tudi na podlagi vpogledanih listinskih dokazov in na podlagi izpovedi priče V. Zato ni v prvostopenjski sodbi nobene protispisnosti, ki se naj bi zaradi nekritičnega povzemanja prenesla v drugostopenjsko sodbo.
II. Glede zmotne uporabe materialnega prava
Revident ponavlja svoje razloge za stališče, da je pogodba o dolgoročnem kreditu št..., sklenjena dne 15.12.1997, navidezna pogodba.
Navidezna pogodba v smislu določb 66. člena ZOR je taka pogodba, kjer je pravnoposlovna volja le zaigrana. Predpostavlja strinjanje strank o njeni navideznosti.
V postopku pred nižjimi sodišči ni bilo ugotovljeno, da je bil po volji obeh stranki ustvarjen zgolj zunanji videz pogodbe, ne da bi imeli stranki namen prevzeti v njej določene obveznosti. Zato pogodba o dolgoročnem kreditu št... z dne 15.12.1997 ni navidezna pogodba. Če je imela tak namen le tožeča stranka (kreditojemalec), potem je šlo za njen miselni pridržek (mentalno rezervacijo), ki pa ni upoštevna.
Ker se je izkazalo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo (378. člen ZPP). Zavrnitev revizije obsega tudi stroškovni del.