Legislator Case Law & Legislation
Sklep Cpg 5/2004 ECLI:SI:VSRS:2004:CPG.5.2004 AI generated

Appeal dismissed; court fined lawyer for using harsh terms about judges and courts.

Case Number Sklep Cpg 5/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a fine of 300,000 SIT imposed on a law firm for using derogatory language in a complaint. The firm argued that courts are institutions where harsh words are permissible to express legitimate interests, but the court found no such necessity in this instance. Consequently, the court ruled that the specific insults regarding the judge and court had no connection to the firm's claimed professional interests, validating the lower court's penalty.

Legislator headnote

AI generated

Article 109 of the Code of Civil Procedure in conjunction with Article 3, Paragraph 11 of the Code of Civil Procedure; A lawyer may not use harsh language against judges and courts unless absolutely necessary to express a legitimate professional interest, and mere criticism of judicial efficiency does not justify such terminology.

Keywords

AI generated
Code of Civil Procedure professional conduct harsh language judicial insult lawyer sanctions legitimate interest appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
Article 109 of the Code of Civil Procedure
Article 3, Paragraph 11 of the Code of Civil Procedure
Article 365, Paragraph 2 of the Code of Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa potrdi.

[JEDRO]

Pritožnici bi bilo načeloma sicer mogoče (pogojno) pritrditi, ko zatrjuje, da je sodišče ustanova, kjer se lahko uporabljajo trše besede kot v zasebnem življenju. Uporaba "trših" besed bi bila sprejemljiva v kontekstu uveljavljanja legitimnih interesov strank, če bi bila uporaba takih besed pri tem vsaj potrebna, če že ne nujna, da bi se na kar se da jasen način izrazilo tisto, kar se z njimi želi povedati. Vendar pa v predmetni zadevi ne gre za to.

[OBRAZLOŽITEV]

Višje sodišče v Kopru je kot pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper popravni sklep sodišča prve stopnje in na podlagi določbe 109. člena v zvezi z določbo 3. odstavka 11. člena ZPP kaznovalo tožečo stranko z denarno kaznijo 300.000,00 SIT, ki jo mora plačati v roku 15 dni.

Zoper tisti del sklepa, ki zadeva izrečeno kazen, se je tožeča stranka pritožila. Uveljavlja, da je Višje sodišče v Kopru "grobo kršilo materialno pravo, določbe Ustave RS in zmotno ugotovilo dejanski stan."

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica zmotno navaja, da je z izpodbijanim sklepom kaznovana fizična oseba. Kaznovana je tožeča stranka, ki je pravna in ne fizična oseba. Pritožnici bi bilo načeloma sicer mogoče (pogojno) pritrditi, ko zatrjuje, da je sodišče ustanova, kjer se lahko uporabljajo trše besede kot v zasebnem življenju. Uporaba "trših" besed bi bila sprejemljiva v kontekstu uveljavljanja legitimnih interesov strank, če bi bila uporaba takih besed pri tem vsaj potrebna, če že ne nujna, da bi se na kar se da jasen način izrazilo tisto, kar se z njimi želi povedati. Vendar pa v predmetni zadevi ne gre za to.

Tožeča stranka se je v pritožbi, v kateri je izpodbijala popravni sklep prvostopenjskega sodišča, v zvezi s sodnico izražala tako, da je govorila o njeni totalni zmedenosti, ter da je "že nekaj let na koperskem sodišču, ki ga že lahko upravičeno imenujemo "family shop" le orodje nekaterim interesom, zato ta oseba ni primerna za opravljanje sodniške službe." S popravnim sklepom je bil popravljen stroškovni del odločbe, ker sta bili pomotoma zamenjani stranki postopka. Očitno je, da uporaba "trših" besed nima nobene povezave s pravovarstvenim interesom, ki ga je uveljavljala pritožnica v pritožbi zoper popravni sklep. Višje sodišče v Kopru je zato ravnalo pravilno, ko je tožečo stranko kaznovalo zaradi žalitve sodnice in sodišča.

Ker se je izkazalo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je Vrhovno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).