Legislator Case Law & Legislation
Sklep III R 16/2004 ECLI:SI:VSRS:2004:III.R.16.2004 AI generated

Supreme Court rules Ljubljana District Court has jurisdiction over tax payment deferral requests under ZPP.

Case Number Sklep III R 16/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court resolved a jurisdictional dispute by ruling that the Ljubljana District Court, not Maribor, is competent to decide on requests for deferring court fees. The applicant filed the request at the Ljubljana court, which initially mischaracterized it as a free legal aid application under the Free Legal Aid Act (ZBPP). The court clarified that the Civil Procedure Act (ZPP) governs such requests and that the ZBPP does not override specific provisions in the ZPP regarding jurisdiction for fee deferrals.

Legislator headnote

AI generated

ZBPP 3. odst. 1; ZPP 24. člen: The Free Legal Aid Act does not derogate from the Civil Procedure Act; jurisdiction for fee deferral requests is determined by the court where the case is substantively and territorially competent under the Civil Procedure Act.

Keywords

AI generated
jurisdictional conflict court fees deferral free legal aid act civil procedure act territorial competence legal aid priority supreme court ruling

Cited Legislation

AI generated
ZBPP 3. odst. 1
ZBPP 3. odst. 2
ZBPP 3. odst. 4
ZPP 24. člen
ZPP 168. člen
ZPP 169. člen
ZPP 25. odst. 2
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje o predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Določbe ZBPP niso derogirale določb drugih predpisov, ki morebiti tudi urejajo položaje, ki jih ZBPP opredeljuje kot brezplačno pravno pomoč. Tak predpis je tudi ZPP. V takšnem primeru je od stranke odvisno, na kateri predpis bo oprla svoj predlog oziroma prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Po tem predpisu se presoja tudi krajevna pristojnost za odločanje o takšni vlogi.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom dne 29. 10. 2003 izreklo, da ni krajevno pristojno za odločitev o predlogu tožene stranke za odlog plačila takse za pritožbo. Sklicevalo se je na določbe 168. člena ZPP in 26. ter 31. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001). Šlo naj bi za eno od oblik brezplačne pravne pomoči po ZBPP, o prošnji za njeno dodelitev pa naj bi bil pristojen organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru. To je z dopisom vrnilo zadevo Okrožnemu sodišču v Ljubljani in navedlo, da samo ni pristojno, ker da stranka "pri nas ni vložila prošnje za BPP in po uradni dolžnosti v okviru brezplačne pravne pomoči ni možno odločati o oprostitvi sodnih taks". Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti. Predlaga, naj Vrhovno sodišče odloči, da je za odločanje o predlogu za odlog plačila takse pristojno-

Okrožno sodišče v Mariboru.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za negativni kompetenčni konflikt po določbah 24. člena ZPP. Skladno s to določbo bi moralo spor o pristojnosti sprožiti Okrožno sodišče v Mariboru, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču. Ne glede na to je Vrhovno sodišče odločilo v tem sporu, saj gre po vsebini za spor, o katerem je pristojno odločati (drugi odstavek 25. člena ZPP) in je procesna napaka, ki jo je storilo Okrožno sodišče v Mariboru, popravljena z ravnanjem Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Za odločanje o predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Točka 1 petega odstavka 26. člena ZBPP res določa, da je tudi oprostitev plačila sodnih taks - in glede na določbo četrtega odstavka 168. člena ZPP torej tudi odlog njihovega plačila - oblika brezplačne pravne pomoči. Prvi odstavek 2. člena ZBPP nadalje določa, da se brezplačna pravna pomoč odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Pri opredelitvi, v kakšnem postopku in katero sodišče bo odločalo o takšni oprostitvi, pa je treba upoštevati še določbo prvega odstavka 3. člena ZBPP, ki določa, da je brezplačna pravna pomoč s (posebnim) zakonom lahko tudi drugače urejena. V tem primeru se določbe ZBPP uporabljajo le glede vprašanj, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZBPP). Četrti odstavek 3. člena ZBPP določa še, da upravičenec, ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, ne more te pravice v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati še po ZBPP.

Določbe ZBPP torej niso derogirale določb drugih predpisov, ki morebiti tudi urejajo položaje, ki jih ZBPP opredeljuje kot brezplačno pravno pomoč. Tak predpis pa je tudi ZPP. Pri tem je treba upoštevati še, da pogoji za odložitev oziroma oprostitev plačila taks po obeh predpisih niso povsem enaki in oba zakona tudi vsebinsko ne urejata identičnih položajev. Od stranke je torej odvisno, na kateri predpis bo oprla svoj predlog oziroma prošnjo.

Tožena stranka svojega predloga ni pravno kvalificirala. Vložila pa ga je pri sodišču, ki je krajevno in stvarno pristojno za odločanje v njeni pravdi. Skladno z določbo 169. člena ZPP o takšnem predlogu v pravdi odloči sodišče prve stopnje - iz celotnega konteksta 12.

poglavja ZPP pa izhaja, da tisto sodišče prve stopnje, ki je stvarno in krajevno pristojno za vodenje postopka, med katerim oziroma zaradi katerega stroški nastajajo. Okrožno sodišče v Ljubljani je torej ravnalo napak, ko je predlog pravno kvalificiralo kot prošnjo za brezplačno pravno pomoč po ZBPP.