Appeal dismissed; renewal of proceedings requires a more favorable outcome for the applicant than the original decision.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pogoj iz 9. točke 421. člena ZPP predpostavlja ugodnejši rezultat za predlagatelja obnove.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za obnovo postopka. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke in prvostopni sklep potrdilo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila revizijo nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse revizijske razloge iz 385. člena ZPP in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da nasprotno udeleženko določi za imetnico pravice do uporabe stanovanja, podrejeno pa, da razveljavi sklep sodišča druge stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri tem pa upošteva nove navedbe in dokaze. Istočasno predlaga, da se postopek prekine do pravnomočnosti postopka glede delitve skupnega premoženja v zadevi št. N 422/91. V reviziji trdi, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo trditev in dokazov o opravičenem izostanku nasprotne udeleženke na naroku za obnovo postopka. V postopku na drugi stopnji je tudi v obeh pritožbenih zadevah sodeloval isti poročevalec, zaradi česar je sodišče sodilo pristransko. Sodišče druge stopnje nadalje ni upoštevalo, da sta hčerki dovolj odrasli, da se sami oskrbujeta. Sicer pa odločitev tudi ni veljavna zato, ker je med postopkom začel veljati stanovanjski zakon.

Revizija je bila vročena tedanjemu javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavil, in predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijski razlog bistvene kršitve določb nepravdnega postopka, v katerem se na podlagi 37. člena ZNP uporabljajo določbe ZPP, ni podan. Že sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo vsebinsko enak ugovor v pritožbi. Sodišče prve stopnje je namreč potem, ko je ugotovilo, da je bila nasprotna udeleženka pravilno povabljena in ob navzočnosti njene pooblaščenke, smelo opraviti narok. Nobene kršitve ZNP oziroma ZPP sodišče ni storilo, ko je v navzočnosti njene pooblaščenke opravilo narok in zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov. Nasprotna udeleženka tudi zmotno meni, da je sodišče pristransko, če v pritožbenem senatu kot poročevalec nastopa ista oseba v pritožbenem postopku pred pravnomočnostjo zadeve in nato v pritožbenem postopku zoper odločitev o obnovi postopka. Gre za odločanje v istem sporu in obakrat na pritožbeni stopnji. Dejstvo, da je bila pritožba obakrat zavrnjena s podobnimi razlogi, ne pomeni pristranosti. Na vsebinsko enake ugovore in ob nespremenjeni zakonodaji ni mogoče bistveno drugače odgovoriti. Nobene druge okoliščine iz 71. člena ZPP pa nasprotna udeleženka ni uveljavljala.

V preostalem delu revizije nasprotna udeleženka polemizira s pravnomočno odločitvijo o določitvi pravice do uporabe stanovanja, zoper katero je prav tako vložila revizijo. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je s tem sklepom preizkušalo le pravilnost odločitve o obnovi postopka. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je predlog neutemeljen, ker zaslišanje predlaganih prič ne bi pripeljalo do ugodnejše odločbe za nasprotno udeleženko. Revizijsko sodišče se s takšno presojo strinja. Trditev, da bi nasprotna udeleženka bolje skrbela za svoji hčerki, v postopku za določitev imetnika do pravice uporabe stanovanja ni pravno odločilna. Če pa ni pravno odločilna, tudi dokazi za njeno trditev niso potrebni. To pa obenem pomeni, da pogoj iz 9. točke 421. člena ZPP, ki predpostavlja ugodnejši rezultat za predlagatelja obnove postopka, ni podan.

Revizija zato ni utemeljena. Revizijsko sodišče jo je potem, ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).