Court partially allows appeal, rejecting claim for ownership rights based on usage rights under social ownership law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia partially granted the appeal, modifying the first-instance judgment to confirm the appellant's right of use rather than ownership. The appellant argued for ownership of a building on social-owned land, while the court held that usage rights do not automatically confer ownership. The court ruled that legal rules for construction on foreign land only govern acquisition of ownership, not usage rights, and that the lower court erred by assuming these rights are interchangeable.
Legislator headnote
AI generatedZakon o lastnini družbene lastnine; Zakon o gradnji: The right of use on land in social ownership does not grant ownership rights, and courts cannot order new evidence to establish ownership based solely on usage rights.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
1./ Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi:
"Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se delna sodba sodišča prve stopnje v točki 2./ izreka spremeni tako, da se glasi:
>> Ugotovi se, da je tožeča stranka Prometno turistična delniška družba S. d.d. K. imetnik pravice uporabe stavbne parcele številka 146, vl. štev. 1070 k.o..., ter na njej stoječe poslovne stavbe (avtobusne postaje) in je tožena stranka Občina P. dolžna v osmih dneh izstaviti tožeči stranki listino za vpis te pravice v zemljiško knjigo, ker bo sicer takšno listino nadomestila ta sodba.
Kar zahteva tožeča stranka več (še ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin), se z a v r n e
[JEDRO]
Pritožbeno sodišče ne sme po uradni dolžnosti odločiti, da je treba izvesti nove dokaze zaradi ugotovitve novih dejstev, relevantnih za odločitev po določbah zakona, prvič omenjenega v pritožbi, katerih glede na ugovore proti tožbenemu zahtevku v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo treba ugotavljati.
Pravna pravila o gradnji na tujem zemljišču urejajo samo pridobitev lastninske pravice, ne pa tudi pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini. Zato tožeča stranka na njihovi podlagi na spornem zemljišču ni mogla pridobiti pravice uporabe. Pravno zmotno je tudi odločanje, ki temelji na predpostavki, da sta lastninska pravica in pravica uporabe na družbeni lastnini tako podobni, da lahko imetnik pravice uporabe na stvari v družbeni lastnini uveljavlja na isti stvari tudi lastninsko pravico sklicujoč se na institute, ki urejajo pridobivanje lastninske pravice izven predpisov o lastninjenju družbene lastnine.