Legislator Case Law & Legislation
Sodba III Ips 54/2001 ECLI:SI:VSRS:2002:III.IPS.54.2001 AI generated

Supreme Court dismisses appeal where contract cause based on founder status remains valid despite later loss of status.

Case Number Sodba III Ips 54/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's revision against a lower court decision upholding a contract for the non-repayable transfer of usage rights. The appellant argued that the contract's basis (causa) had failed because the defendant ceased to be the founder of the company after the agreement was signed. The court found that the defendant was indeed the founder at the time of signing, satisfying the causal requirement, and that the specific nature of this cause meant it could not lapse. Consequently, the contract remained valid, and the appeal was dismissed along with the request for legal costs.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravilnem postopku (ZPP); Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR): A contract's cause based on a party's status as a company founder remains valid and does not lapse if that status existed at the time of signing, even if the party loses that status subsequently.

Keywords

AI generated
contractual cause validity company founder status non-repayable transfer revision procedure lapse of cause usage rights transfer legal costs allocation

Cited Legislation

AI generated
498. člen ZPP
378. člen ZPP 1977
Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo (378. člen ZPP 1977).
155. člen ZPP 1977
210. člen ZOR

Cited Case Law

AI generated
II Ips 150/87
12, Ljubljana 1987 - zadevi II Ips 150/87in 151/87; II Ips 286/97 in Strohsack, Obligacijska razmerja I, str.
II Ips 151/87
II Ips 286/97
12, Ljubljana 1987 - zadevi II Ips 150/87in 151/87; II Ips 286/97 in Strohsack, Obligacijska razmerja I, str.
II Ips 242/82
121, Ljubljana 1988 - zadeva II Ips 242/82) v tem, da je pri prej razsojenih primerih nagib naknadno odpadel, medtem ko v tem primeru ni.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

[JEDRO]

Nagib kot podlaga za sklenitev pogodbe o neodplačnem prenosu pravice uporabe je bil, da je tožena stranka ustanovitelj družbe XY. V trenutku sklenitve pogodbe je bila tožena stranka tudi res ustanovitelj družbe XY. Po sklenitvi pogodbe o neodplačnem prenosu pravice uporabe pa je toženi stranki prenehala lastnost družbenika v družbi XY. S pogodbo o neodplačnem prenosu nepremičnin določena podlaga se je uresničila in tudi kasneje ni odpadla. Glede na to, kako je bila podlaga oblikovana, tudi ni mogla odpasti. Ker nagib kot podlaga sklenjenega posla (causa) ni odpadla, je posel veljaven.

[OBRAZLOŽITEV]

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko sodišče izvedlo revizijski postopek po določbah ZPP 1977.

Tožeča stranka je vložila tožbo za izročitev zemljišča parc. št.

118/3 vl. št. 2020 k.o..., za izročitev za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine za isto zemljišče in za plačilo 6.506.608,00 SIT z obrestmi. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka z revizijo uveljavljajoč revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj razveljavi sodbi drugo in prvostopenjskega sodišča in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Sodišče je revizijo vročilo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki. Tožena stranka je predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Bistvo revizijskih navedb je trditev, da je tožeča stranka s "Pogodbo o neodplačnem prenosu pravice uporabe" z dne 10.4.1990 (v nadaljevanju: "Pogodba") vrsto nepremičnin neodplačno prenesla na toženo stranko z namenom, da tožena stranka opravlja rekreacijsko in turistično promocijo K. Tožeča stranka je med drugim prenesla tudi pravico uporabe na nepremičninah s parcelnima številkama 118/3 in 118/1 (obe v vl. št. 2020 k.o...), glede katerih se sedaj vodi spor. Sprva je tožena stranka kot ustanoviteljica Rekreacijskega centra XY opisani nagib tožeče stranke po revidentkinih navedbah uresničevala. Kasneje pa je skrb za rekreacijsko in turistično promocijo K.

opustila. Po revidentkinem mnenju je naknadno odpadel nagib, ki ima pomen cause, in je zato pravni posel naknadno prenehal veljati.

Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da Pogodba ne določa, da bi se tožena stranka zavezala skrbeti tudi za rekreacijsko in turistično promocijo K. Nagib za sklenitev pogodbe je torej bil le, da je tožena stranka ustanovitelj Rekreacijskega centra XY Ustanovitelj Rekreacijskega centra XY pa je tožena stranka tudi res bila. To dejstvo izhaja iz 3. člena Pogodbe, navaja pa ga tožeča stranka v reviziji tudi sama.

S Pogodbo določeni nagib se je torej uresničil in tudi kasneje ni odpadel. Glede na to, kako je bil oblikovan, niti ni mogel odpasti. Ker nagib kot podlaga sklenjenega posla (causa) ni odpadel, je posel tudi še sedaj veljaven. Zadevni gospodarski spor se razlikuje od tistih, ki jih navaja tožeča stranka v podobnih primerih (glej Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča SR Slovenije št. II/87, str. 12, Ljubljana 1987 - zadevi II Ips 150/87in 151/87; II Ips 286/97 in Strohsack, Obligacijska razmerja I, str. 121, Ljubljana 1988 - zadeva II Ips 242/82) v tem, da je pri prej razsojenih primerih nagib naknadno odpadel, medtem ko v tem primeru ni.

Ker je posel ostal veljaven, tožeča stranka ne more zahtevati vrnitve prejetega ali nadomestitev vrednosti (četrti odstavek 210. člena ZOR).

Pritožbeno sodišče je torej v izpodbijani odločbi materialno pravo uporabilo pravilno. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo (378. člen ZPP 1977).

Sklep o stroških revizijskega postopka temelji na 155. členu ZPP 1977. V odgovoru na revizijo tožena stranka ni ponudila takih navedb, da bi bilo mogoče odgovor na revizijo šteti za potreben in zanj priznati stroške.