Appeal against costs ruling dismissed because main proceedings were concluded by judgment, not costs ruling.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against the costs ruling because the proceedings were legally concluded by the final judgment, not the subsequent costs decision. The defendant argued the costs ruling should be amended to award higher legal fees, but the court determined that cost allocations are incidental claims arising from the main trial rather than independent matters. Consequently, since the main proceedings were already final, the appeal against the costs ruling did not meet the statutory requirement for admissibility.
Legislator headnote
AI generated400. odstavek 1. ZPP; 129. odstavek 5. ZPP: An appeal against a costs ruling is inadmissible if the main proceedings were already concluded by a final judgment, as the cost allocation is an incidental claim arising from the main trial rather than an independent matter requiring a separate final decision to close the case.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Pritožbeno sodišče ni pravnomočno končalo postopka s sklepom o stroških v sodbi. Zato revizija zoper sklep o stroških ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je sodišče izvedlo revizijski postopek po določbah ZPP iz leta 1977. Postopek pred sodiščem prve stopnje se je namreč končal s sodbo 11.12.1998.
S sodbo, s katero je bil gospodarski spor pravnomočno končan, je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških vsega postopka. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti 697.191,00 SIT pravdnih stroškov.
Tožena stranka je pritožbenemu sodišču predlagala, naj sodbo v sklepu o stroških dopolni (med drugim tudi) tako, da naloži tožeči stranki, da mora povrniti toženi stranki 1.594.499,00 SIT pravdnih stroškov.
Predlog tožene stranke je pritožbeno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.
Sklep pritožbenega sodišča izpodbija tožena stranka z revizijo.
Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in tožeči stranki naloži, da mora toženi stranki povrniti 1.594.499,00 SIT pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi.
Sodišče je revizijo vročilo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni dovoljena.
Zakon dovoljuje revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, če je bil postopek z njim pravnomočno končan (prvi odstavek 400. člena ZPP). V obravnavanem primeru je bil postopek pravnomočno končan s sodbo, s katero je pritožbeno sodišče pravnomočno odločilo o tožbenem zahtevku, ne pa s sklepom o stroških v njej. Res je sicer, da odloči sodišče s sodbo tudi o stranskih terjatvah (prvi odstavek 325. člena ZPP). Toda stroški postopka niso sporna stranska terjatev, o kateri je (tudi) bil začet sodni postopek zaradi odločitve o njej, ampak so stranska terjatev, ki je nastala med postopkom ali zaradi postopka, sproženega zaradi odločitve o sporni terjatvi (prvi odstavek 151. člena ZPP). Zato se tudi odločitev o stroških postopka v sodbi vedno šteje za sklep (peti odstavek 129. člena ZPP), kar ne velja za meritorne odločitve o drugih stranskih terjatvah. Postopek na pritožbeni stopnji torej ni bil končan z odločitvijo o stroških postopka, ampak z odločitvijo o glavni stvari in o drugih stranskih terjatvah, konkretno o zamudnih obrestih. Zato predpostavka dovoljenosti revizije iz prvega odstavka 400. člena ZPP: "sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan", ni izpolnjena. Revizija tako ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).