Legislator Case Law & Legislation
Sodba III Ips 114/98 ECLI:SI:VSRS:2000:III.IPS.114.98 AI generated

Court allows higher agreed interest rates over statutory defaults, dismissing appeal on lack of new grounds.

Case Number Sodba III Ips 114/98
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's revision against a first-instance judgment ordering the payment of 683,160.00 SIT in default interest. The defendant argued for a complete retrial, claiming the plaintiff lacked active standing and that the court misinterpreted sales terms, but failed to present new substantive facts or legal grounds. The court upheld the lower court's finding that parties may agree to interest rates exceeding statutory limits, rejecting the defendant's procedural complaints as unfounded.

Legislator headnote

AI generated

498. člen ZPP; 393. člen ZPP: Parties may agree to default interest rates higher than the statutory measure, which applies only in the absence of such agreement; a revision is inadmissible if no new facts or legal grounds are presented.

Keywords

AI generated
default interest rates statutory measure party agreement active standing revision procedure sales terms ZPP provisions

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti je lahko višja od zakonsko določene. Zakonsko določena obrestna mera zamudnih obresti se uporabi samo takrat, kadar se stranki obveznostnega razmerja ne dogovorita drugače.

[OBRAZLOŽITEV]

Glede na drugi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77.

Pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, po kateri mora tožena stranka plačati tožeči stranki 683.160,00 SIT z zamudnimi obrestmi, je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožena stranka z revizijo navajajoč, da uveljavlja vse revizijske razloge. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka je v reviziji prezrla, da ni aktivni legitimaciji tožeče stranke, ne glede na to, kako je na zaključnici štev. 20340201 z dne 8.4.1991 poimenovana, v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ugovarjala. V svoji pripravljalni vlogi z dne 26.10.1994 je sama navedla: "Pravdni stranki sta dne 8.4.1991 podpisali zaključnico št. 20340201..." Zato okoliščina, da je sodišče tožečo stranko obravnavalo kot osebo, ki je prodajalec po zaključnici, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, pa tudi kakšna druga ne.

Pritožbeno trditev, da je prodajalec po zaključnici oseba, ki ni tožena stranka, je pritožbeno sodišče pravilno opredelilo kot pritožbeno novoto in tudi pravilno, na podlagi 496.a člena ZPP, odklonilo njeno obravnavanje. Pri tem revizijsko sodišče še opozarja, da vprašanje aktivne legitimacije tožeče stranke v tem sporu v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo nikoli sporno. Prvi odstavek 7. člena ZPP pa se nanaša samo na sporna dejstva.

Sodišči druge in prve stopnje sta tudi pravilno razlagali drugo in četrto točko prodajnih pogojev, ki sta jih stranki spora sprejeli s podpisom zaključnice, in jih tudi pravilno uporabili. Dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti je lahko višja od zakonsko določene in je to lahko bila tudi v času, v katerem so sporne zamudne obresti nastajale. Zakonsko določena obrestna mera zamudnih obresti se uporabi samo takrat, kadar se stranki obveznostnega razmerja ne dogovorita drugače.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče potem, ko je še ugotovilo, da tudi ni tistih revizijskih razlogov, na katere mora po 386. členu ZPP paziti po uradni doložnosti, revizijo tožene stranke zavrnilo (393. člen ZPP).