Legislator Case Law & Legislation
Sklep III Ips 46/99 ECLI:SI:VSRS:1999:III.IPS.46.99 AI generated

Bankruptcy court dismisses creditor's claim due to failure to request resumption within 15 days after notice.

Case Number Sklep III Ips 46/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the creditor's revision against a lower court's rejection of their claim. The creditor failed to request the resumption of the suspended legal proceedings within the 15-day deadline set by the bankruptcy senate. Consequently, the court ruled that the creditor lost their legal interest in the protection of the claim.

Legislator headnote

AI generated

Article 144, paragraph 1 of the Act on Compulsory Arrangement, Bankruptcy and Liquidation; Article 288, paragraph 2 of the Act on Civil Procedure Law: Failure to request the resumption of a suspended proceeding within the statutory 15-day period results in the loss of legal interest, entitling the court to reject the claim.

Keywords

AI generated
bankruptcy proceedings suspended legal action resumption request statutory deadline loss of legal interest claim rejection revision dismissal

Cited Legislation

AI generated
Article 144, paragraph 1 of the Act on Compulsory Arrangement, Bankruptcy and Liquidation
Article 288, paragraph 2 of the Act on Civil Procedure Law
Article 214, paragraph 4 of the Act on Compulsory Arrangement, Bankruptcy and Liquidation
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Če je stečajni senat napotil upnika da začne postopek pred sodiščem zaradi ugotovitve prerekane terjatve, postopek na plačilo omenjene terjatve pa je bil prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP, mora upnik predlagati nadaljevanje postopka v 15 dneh. Če rok zamudi, sodišče tožbo zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Pravdni postopek je bil prekinjen zaradi nastopa posledic začetka stečajnega postopka proti toženi stranki (četrta točka 212. člena ZPP). V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Svojo odločitev je oprlo na prvi in drugi odstavek 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev. 67/93 in 39/97 - v nadaljevanju: ZPPSL). Tožeča stranka namreč ni predlagala nadaljevanja postopka v petnajstih dneh potem, ko je prejela sklep, s katerim jo je stečajni senat napotil, da začne postopek za ugotovitev prerekane terjatve.

Pritožbo tožeče stranke zoper sklep sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in omenjeni sklep potrdilo.

Sklep pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka z revizijo. V njej uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V razlogih izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil tožeči stranki 3.12.1997 vročen sklep stečajnega senata, s katerim so bili upniki, katerih terjatve so bile na prvem naroku za preizkus terjatev v celoti ali deloma prerekane, napoteni, da začnejo v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. V tem sklepu je bila kot upnik, katerega terjatev je bila v celoti prerekana, navedena tudi tožeča stranka.

Tožeča stranka v reviziji nepravilno povzema besedilo prvega odstavka 144. člena ZPPSL. Omenjena določba ne govori o začetku pravdnega postopka, ampak o začetku kakršnega koli postopka pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve, kar vključuje tudi predlaganje nadaljevanja že začetega postopka, ki je bil po četrti točki 212. člena ZPP prekinjen. Kakšen postopek in pri katerem organu mora določeni upnik začeti zaradi ugotovitve prerekane terjatve pa stečajni senat ni dolžan ugotavljati.

Napotilo stečajnega senata je bilo v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPPSL, tožeča stranka pa ni ravnala po njem. Nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagala v petnajstih dneh (prvi odstavek 144. člena ZPPSL). ZPPSL res ne določa, da je treba v primeru zamude omenjenega roka tožbo zavreči. To je razumljivo. Ravnanje sodišča v pravdnem postopku ureja namreč ZPP in ne ZPPSL. Po določbah ZPP pa sodišče tožbo zavrže, če tožnik nima pravnega interesa (drugi odstavek 288. člena ZPP). Ta mora biti podan za vložitev vseh tožb, ne samo ugotovitvenih, mora pa obstojati ves čas postopka.

Glede na to, da tožeča stranka ni predlagala nadaljevanja postopka v roku iz prvega odstavka 144. člena ZPPSL, stečajni senat ne sme upoštevati prerekane terjatve pri razdelitvi stečajne mase (drugi odstavek 144. člena ZPPSL). To pomeni, da od morebitne ugotovitve obstoja sporne terjatve tožeča stranka ne bi imela prav nobene koristi. Z zamudo roka za vložitev predloga za nadaljevanje postopka je torej njen pravni interes na sodnem varstvu prenehal. Odločitev o zavrženju tožbe je bila zato pravilna.

Ostali razlogi, s katerimi utemeljuje tožeča stranka utemeljenost revizije, za odločitev niso pomembni. Okoliščine, da je šlo samo za nekaj dnevno zamudo, ni mogoče upoštevati. Iz prvega in drugega odstavka 144. člena ZPPSL ne izhaja, da bi zakon dopuščal kakšno toleranco. Tudi dejstvo, da je sodišče šele po preteku pol leta od vložitve predloga za nadaljevanje postopka izdalo sklep, ne vpliva na pravilnost odločitve, ki temelji na okoliščini, da tožeča stranka, zaradi zamude roka iz prvega odstavka 144. člena ZPPSL in glede na določbo drugega odstavka 144. člena ZPPSL, nima več pravnega interesa za nadaljevati prekinjeni pravdni postopek.

Na podlagi uveljavljanih revizijskih razlogov reviziji ni mogoče ugoditi. Pri preizkusu izpodbijane odločbe po 386. členu ZPP pa je revizijsko sodišče ugotovilo, da ni podan tudi nobeden od tistih revizijskih razlogov, katere mora upoštevati po uradni dolžnosti. Zato je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.