Legislator Case Law & Legislation
Sodba III Ips 51/97 ECLI:SI:VSRS:1998:III.IPS.51.97 AI generated

Contractor's liability for defective work upheld; revocation rejected due to lack of statutory exemption grounds.

Case Number Sodba III Ips 51/97
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the revocation of a first-instance judgment awarding damages to a client for defective roofing work. The defendant contractor argued for a full exemption from liability, but the court found no factual basis to apply the specific statutory conditions required for such an exemption. Consequently, the court ruled that the contractor remained fully liable for the poor quality of the work performed.

Legislator headnote

AI generated

Article 606 of the Obligations Act; If a contractor discovers defects in work already performed that affect the quality of the remaining work, they must act according to paragraph 3; exemption from liability is possible only under paragraph 2, which was not met in this case.

Keywords

AI generated
contractor liability defective work Obligations Act statutory exemption quality assurance revocation appeal construction contract

Cited Legislation

AI generated
Article 606 of the Obligations Act
Article 354 of the Civil Procedure Act
Article 385 of the Civil Procedure Act
Article 393 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Če je tožena stranka, ki je prevzela krovska in kleparska dela ugotovila neustreznost že izgotovljenega dela gradbe za kvalitetno izvedbo s pogodbo prevzetega dela, bi morala ravnati po 3. odstavku 606. člena ZOR.

Svoje odgovornosti tožeči stranki zaradi neustrezno izvedenih del bi se lahko, oprostila samo v primeru, ki ga ureja 2. odstavek 606.

člena ZOR. Ker tudi dejanski stan iz omenjene zakonske določbe ni ugotovljen, se tožena stranka svoje odgovornosti do tožeče stranke ne more oprostiti, niti delno ne.

[OBRAZLOŽITEV]

Pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišča prve stopnje tožbenemu zahtevku na plačilo 774.884,70 SIT s pripadki ugodilo, je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožena stranka z revizijo, pri čemer navaja, da uveljavlja vse revizijske razloge. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje, oziroma ju spremeni in naloži tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Razen glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo glede tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih vlagatelj revizije konkretno zatrjuje (primerjaj: 386. člen ZPP). Tožeča stranka tega ni storila, razen v enem samem primeru - v zvezi z izpovedjo priče B. P. To konkretno uveljavljano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka bi bilo mogoče podvesti samo pod primer, ki ga ZPP v 13. točki 2.

odstavka 354. člena opiše kot nasprotje med tem, kar navaja sodišče v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi zapisniki.

Priča B. P. je izpovedal, da je opozoril tožečo stranko, da mora napeljavo izduhov pripeljati do zračnikov. V razlogih sodbe sodišče ni navedlo, da naj bi bila omenjena izpoved priče drugačna -

nasprotna od dejanske. Navedlo je samo dejanski zaključek, nanašajoč se na projekt celotne strehe in odzračevanja skozi njo, ki je temeljil na presoji vseh izvedenih dokazov, napravljeni po 8. členu ZPP. Glasil pa se je: tožena stranka ni opozorila tožeče stranke na neustreznost projekta. Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka torej to ni. Z njenim uveljavljanjem tožena stranka dejansko uveljavlja samo zmotno ugotovitev dejanskega stanja. To pa ni revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP). Dejansko in ne materialnopravno je tudi vprašanje obstoja vzročne zveze. Zato revizijsko sodišče tudi utemeljenosti revizijske trditve, da sodišče ni ugotovilo vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in posledico, ni preizkusilo.

Tožena stranka je prevzela krovska in kleparska dela po projektu, popisu in ponudbi izvajalca, torej nje same (1. člen pogodbe štev..., ki sta jo sklenili stranki spora 10.4.1990). Omenjena določba jo je, poleg 2. odstavka 18. člena ZOR, še dodatno zavezovala, da stori vse potrebno za kvalitetno izvedbo del, ki jih je prevzela. Če je ugotovila neustreznost že izgotovljenega dela gradbe za kvalitetno izvedbo s pogodbo prevzetega dela, bi morala ravnati po 3. odstavku 606. člena ZOR. Po dejanskih ugotovitvah, ki so bile podlaga sojenju pritožbenega sodišča, tega ni storila. Svoje odgovornosti tožeči stranki zaradi neustrezno izvedenih del bi se lahko, morda tudi samo delno, oprostila samo v primeru, ki ga ureja 2. odstavek 606. člena ZOR. Tudi dejanski stan iz omenjene zakonske določbe ni ugotovljen. Zato se tožena stranka, ob ugotovljenem dejanskem stanju, svoje odgovornosti do tožeče stranke ne more oprostiti, niti delno ne.

Iz povedanega sledi, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Ker tudi tisti revizijski razlogi niso podani, na katere mora revizijsko sodišče paziti po 386. členu ZPP po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).