Lease of business premises treated as sale contract upon lessor's bankruptcy under ZPPSL s. 122(1).
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the revision against a second-instance judgment ordering the tenant to vacate business premises following the lessor's bankruptcy. The tenant argued that Section 122(1) of the Bankruptcy Act allowed termination only for sale contracts, not leases, while the court held that business premises must be treated identically to purchased assets. Consequently, the court ruled that the lower courts correctly applied the statute to terminate the lease upon the lessor's insolvency.
Legislator headnote
AI generateds. 122(1) of the Bankruptcy Act; Business premises leases are to be treated as sale contracts upon the lessor's bankruptcy, allowing termination under the cited provision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Najemne pogodbe, katerih predmet so poslovni prostori, je treba v primeru stečaja najemodajalca obravnavati enako kot pogodbe o zakupu.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi izpraznitveni nalog, s katerim toženi stranki nalaga, da do 31.5.1995 izprazni poslovne prostore (ti so v sodbi opredeljeni) in jih izroči tožeči stranki. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
Stranki spora sta sklenili najemno pogodbo za poslovne prostore.
Pogodbo je tožeča stranka odpovedala potem, ko je bil zoper njo začet stečaj, sklicujoč se na 1. odstavek 122. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev. 67/93 in 39/97; v nadaljevanju: ZPPSL). Tudi sodišči prve in druge stopnje sta svoji odločitvi oprli na omenjeno zakonsko določbo. Pri tem je pritožbeno sodišče dodalo, da je treba določbo 1. odst. 122. člena ZPPSL uporabiti tudi za pogodbe o najemu poslovnih prostorov.
Tožena stranka ves čas postopka in tudi v reviziji zatrjuje, da je možno po 1. odst. 122. člena ZPPSL odpovedati samo pogodbo o zakupu, ne pa tudi najemne pogodbe.
Revizijsko sodišče se s stališčem pritožbenega sodišča strinja.
Poslovni prostori se najemajo zaradi opravljanja neke dejavnosti, ki naj bi najemniku donašala korist. Zaradi tega je treba najemne pogodbe, katerih predmet so poslovni prostori, v primeru stečaja najemodajalca obravnavati enako kot pogodbe o zakupu. Zato v reviziji uveljavljane zmotne uporabe materialnega prava ni. Ker je bilo materialno pravo tudi sicer pravilno uporabljeno, v postopku pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 10. točki 2. odst. 354. člena ZPP, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.