Legislator Case Law & Legislation
Sklep III Ips 58/95 ECLI:SI:VSRS:1996:III.IPS.58.95 AI generated

Bankruptcy claim rejected because debt not declared in bankruptcy proceedings; separate factual basis invalidates claim.

Case Number Sklep III Ips 58/95
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the revision against a lower court's rejection of a bankruptcy claim filed on a different factual basis than the one declared in bankruptcy proceedings. The appellant sought payment based on both a bill of exchange and tort liability, but only declared the tort claim in the bankruptcy process. The court ruled that creditors must declare all claims in bankruptcy proceedings to participate in asset distribution, and a claim not so declared lacks legal interest for judicial determination.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o postopku pri stečaju in likvidaciji; Zakon o pravdnem postopku: Creditors must declare all claims in bankruptcy proceedings; failure to declare a claim on a specific factual basis precludes its judicial determination in subsequent litigation.

Keywords

AI generated
bankruptcy claim declaration tort liability vs bill of exchange legal interest for litigation supreme court revision asset distribution participation

Cited Legislation

AI generated
121. člen, 1., 2. in 4. odst. 126. člena ter 144. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji
Če tega ne storijo, pri njeni delitvi ne morejo sodelovati (121. člen, 1., 2. in 4. odst. 126. člena ter 144. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - Ur.
6. točka 89. člena in 122. člen ZPPSL
Izven prijav v stečajnem postopku se štejejo kot prijavljene v stečajnem postopku samo tiste terjatve, ki so bile prijavljene na podlagi oklica za sklenitev prisilne poravnave (6. točka 89. člena in 122. člen ZPPSL), ne pa tudi druge.
3. odst. 186. člena ZPP
Šele zatrjevana dejanska podlaga namreč individualizira sporni predmet (primerjaj: 3. odst. 186. člena ZPP - vezanost sodišča na zatrjevano dejansko podlago).
2. odst. 288. člena ZPP
Posledica tega pa je zavrženje tožbe (2. odst. 288. člena ZPP).
386. člen ZPP
393. člen ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Obstoja terjatve, prijavljene v stečajnem postopku na določeni dejanski podlagi, ki je bila prerekana, ni mogoče nato v pravdnem postopku ugotavljati na podlagi druge dejanske podlage. Če tožnik (upnik) temelji tožbeni zahtevek na drugi dejanski podlagi, sodišče tožbo zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja menične terjatve v višini 1.264.504,00 SIT s pripadki, s sklepom pa je zavrglo podrejeni tožbeni zahtevek (pravilno in v nadaljevanju: tožba s podrejenim tožbenim zahtevkom) na ugotovitev obstoja terjatve v enaki višini s pripadki, temelječe na odškodninskopravni podlagi. Pritožbo zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče (s sodbo in sklepom) zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je vložila revizijo, vendar samo zoper sklep, s katerim je pritožbeno sodišče zavrnilo njeno pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe s podrejenim tožbenim zahtevkom. V reviziji uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sklep sodišča druge stopnje spremeni in podrejenemu tožbenemu zahtevku ugodi, ali pa sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V tem sporu je zahtevala tožeča stranka plačilo zneska 1.264.504,00 SIT na meničnopravni podlagi, podrejeno pa še na odškodninskopravni podlagi. Vsako pravno podlago je utemeljevala z drugačno dejansko podlago (neizpolnitev menične obveznosti oziroma škoda zaradi nepravilnega ravnanja delavcev tožene stranke). Čeprav je na podlagi obeh dejanskih in pravnih podlag zahtevala plačilo enakega zneska, gre za dve različni terjatvi. Šele zatrjevana dejanska podlaga namreč individualizira sporni predmet (primerjaj: 3. odst. 186. člena ZPP - vezanost sodišča na zatrjevano dejansko podlago). V obravnavanem primeru ga je tožeča stranka individualizirala enkrat kot meničnopravno terjatev, drugič pa kot odškodninskopravno terjatev. Samo podrejeno uveljavljavljanje terjatve na odškodninskopravni podlagi na gornje razloge in odločitev ne vpliva. Upniki, ki želijo konkurirati pri delitvi stečajne mase, morajo vsako svojo terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Če tega ne storijo, pri njeni delitvi ne morejo sodelovati (121. člen, 1., 2. in 4. odst. 126. člena ter 144. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - Ur. list SFRJ štev. 84/89; v nadaljevanju: ZPPSL). Izven prijav v stečajnem postopku se štejejo kot prijavljene v stečajnem postopku samo tiste terjatve, ki so bile prijavljene na podlagi oklica za sklenitev prisilne poravnave (6. točka 89. člena in 122. člen ZPPSL), ne pa tudi druge.

Izpodbijana odločba temelji na dejstvu, da tožeča stranka v stečajnem postopku proti toženi stranki ni prijavila terjatve 1.264.504,00 SIT, ki jo izvaja iz odškodninske odgovornosti tožene stranke. Čim je tako, omenjena terjatev ne bo upoštevana pri delitvi stečajne mase. Zato tožeča stranka nima pravnega interesa za ugotovitev njenega obstoja. Posledica tega pa je zavrženje tožbe (2. odst. 288. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče materialnopravno in procesnopravno pravilno zavrnilo pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo s podrejenim tožbenim zahtevkom.

Uveljavljani revizijski razlogi torej niso podani. Ker tudi tisti revizijski razlogi, na katere mora po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.