Legislator Case Law & Legislation
Sodba III Ips 131/2006 ECLI:SI:VSRS:2008:III.IPS.131.2006 AI generated

Supreme Court rejects appeal claiming contract invalidity based on failed legal basis rather than non-existence.

Case Number Sodba III Ips 131/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the second plaintiff's appeal against the second-instance court's rejection of their claims regarding security and assignment agreements. The appellant argued that the legal basis for the security agreement failed or lapsed, rather than asserting the contract lacked a foundation entirely. The court ruled that the failure or lapse of a legal basis does not constitute grounds for declaring a contract void under the Obligations Act.

Legislator headnote

AI generated

Article 51(1), Article 52 of the Obligations Act; A contract is void only if it lacks a legal basis at the time of conclusion, not merely if that basis subsequently fails or lapses.

Keywords

AI generated
contract validity legal basis void contract lapse of basis obligations act security agreement assignment of claims

Cited Legislation

AI generated
Article 51(1) of the Obligations Act
Article 52 of the Obligations Act
Article 109 of the Obligations Act
Article 378 of the Code of Civil Procedure
Article 165(1) of the Code of Civil Procedure
Article 154(1) of the Code of Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

Revident sam krije svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Revident ne uveljavlja, da sporni pogodbi v času sklenitve nista imeli podlage, pač pa le, da se „pravna podlaga Pogodbe o zavarovanju terjatev ni uresničila oziroma da je ta odpadla.“ To pa ni razlog za ničnost pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Dosedanji potek postopka 1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, (1) da sodišče ugotovi, da sta pogodba o zavarovanju denarnih terjatev v postopku likvidacije D. d.d. M. z dne 30.10.1997 in pogodba o odstopu terjatev z istega dne, ki sta ju sklenili prvi tožnik in toženec, prenehali veljati, (2) da je tožena stranka dolžna plačati prvemu tožniku 252,553.000,00 SIT, (3) da je tožena stranka dolžna povrniti tožnikoma njune pravdne stroške, in podredno postavljeni ugotovitveni zahtevek, (4) da sta v prvi točki tožbenega zahtevka navedeni pogodbi nični.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh tožnikov zavrnilo.

3. Drugi tožnik z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča, pri čemer uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišč nižje stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Relevantno dejansko stanje 4. Prvi tožnik in toženec sta sklenila pogodbo o zavarovanju denarnih terjatev v postopku likvidacije D. d.d., M.. V pogodbi sta ugotovila, da je bil nad prvim tožnikom začet postopek likvidacije (1. točka), da s pogodbo likvidacijski upravitelj zagotavlja ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele in znanih terjatev, ki jih upniki niso prijavili (1. odstavek 2. točke). Toženec je prevzel jamstvo, da bo z vsem svojim premoženjem tako določene obveznosti izpolnil (2. odstavek 2. točke). V pogodbi je navedeno, katerih denarnih terjatev prvi tožnik ni poplačal (5. točka) in da jih bo poplačal toženec, upoštevajoč določila 2. odstavka 390. člena ZGD. Prvi tožnik se je zavezal, da tožencu nakaže znesek 35.000.000,00 SIT ter mu cedira terjatve po seznamu iz posebne cesijske pogodbe (7. točka).

5. Istočasno s pogodbo o zavarovanju denarnih terjatev v postopku likvidacije D. d.d., M. je bila sklenjena pogodba o odstopu terjatev, predvidena v 7. točki prve pogodbe.

Razlogi za zavrnitev revizije 6. Drugi tožnik, ki ni pogodbena stranka v zgoraj navedenih pogodbah, je svoj interes za nastopanje v vlogi tožnika v tem sporu v tožbi utemeljeval s tem, da ga toži upnik prvega tožnika, S. Ta naj bi vložil tožbo zato, ker prvi tožnik nima sredstev za poplačilo dolga, drugi tožnik pa je njegov delničar. Svoj interes vidi tudi v tem, ker bi se z vračilom vtoževanega zneska povečala likvidacijska masa.

7. Ker revident ni pogodbena stranka, bi zanj prišlo v poštev le uveljavljanje ničnosti pogodbe na podlagi določbe 109. člena ZOR (v svojstvu zainteresirane stranke).

8. V tem postopku sta tožnika omenjala kot razlog za ničnost pogodb le podlago (kavzo, razlog). Po določbi 1. odstavka 51. člena ZOR mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago. Če je nima ali je ta nedopustna, je pogodba nična (52. člena ZOR). Revident ne uveljavlja, da sporni pogodbi v času sklenitve nista imeli podlage, pač pa le, da se „pravna podlaga Pogodbe o zavarovanju terjatev ni uresničila oziroma da je ta odpadla.“ To pa ni razlog za ničnost pogodbe. Enako velja za zatrjevano zmoto prvega tožnika o podlagi pogodbe o zavarovanju denarnih terjatev v postopku likvidacije D. d.d., M.

9. Omejena aktivna legitimacija oseb, ki niso pogodbene stranke, za poseganje v pogodbena razmerja, velja ves čas postopka. Česar drugi tožnik ni mogel uveljavljati s tožbo, ne more uveljavljati niti v revizijskem postopku. Zato se revizijsko sodišče ni ukvarjalo z revizijskimi razlogi, ki presegajo ta okvir.

10. Po povedanem je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

11. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena in 1. odstavka 154. člena ZPP.