Appeal against second-instance judgment dismissed as procedure not concluded and value below threshold.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against the second-instance judgment, ruling that the procedure was not legally concluded regarding the contested portion. The appellant argued for a new trial, but the court found the second-instance decision did not end the proceedings and the claim value fell below the statutory threshold for appeals in economic cases. Consequently, the appeal was rejected under Article 377 of the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367, 384, 390, 490 of the Code of Civil Procedure; An appeal is inadmissible if the second-instance decision does not legally conclude the proceedings or if the disputed value does not exceed the statutory threshold.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Revizija se zavrže.
2. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Revizija zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožeče stranke, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni dovoljena, ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L, št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.
2. Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko izpodbija pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo)) in sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Dodaten pogoj za dovoljenost revizije v gospodarskih sporih je, da vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 20.864,63 EUR, prej 5,000.000,00 SIT (490. člen ZPP), pri čemer se pri določitvi vrednosti spornega predmeta upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP).
3. Revizija v delu, s katerim tožena stranka izpodbija sklep, s katerim je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožeče stranke, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v 2. in 3. točki izreka ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni dovoljena, ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
4. V preostalem delu, s katerim tožena stranka izpodbija sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njena pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje, da je tožeči stranki dolžna plačati 3,445.633,39 SIT (sedaj 14.378,37 EUR) z zamudnimi obrestmi, pa revizija ni dovoljena zato, ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT).
5. Nedovoljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP, ker tega v mejah svojih pravic ni storil že sodnik sodišča prve stopnje.
6. Odločitev o stroških revizijskega postopka je Vrhovno sodišče pridržalo za končno odločbo v zadevi.