Slovenian Supreme Court dismisses appeal claiming procedural violations in a tort case regarding property damage. The court upholds lower court findings on liability and damages. The appeal was rejected as unfounded due to lack of absolute procedural violations. The court ruled that the lower courts correctly applied the tort liability statute. The decision emphasizes that procedural errors must be significant to warrant an appeal. The court found no absolute procedural violations in the case. The appeal was dismissed because the lower courts' findings were correct. The court rejected claims of procedural errors in the trial process. The decision confirms the validity of the lower court's judgment. The appeal was rejected due to lack of substantive procedural grounds.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Do vtoževane škode je prišlo zato, ker je na tožnikov avtomobil padel cvetlični lonček tožene stranke, ki je bil nameščen v koritu na balkonu stanovanja tožene stranke. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa sta tudi po presoji revizijskega sodišča odločitvi sodišč materialnopravno pravilni (pravno pravilo 1318. paragrafa ODZ).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo tolarske protivrednosti 587.000,00 ITL in 91.501,00 SIT. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, deloma spremenilo, potem ko je deloma ugodilo pritožbi tožene stranke. Pritožbeno sodišče je odločilo, da od zneska tolarske protivrednosti 587.000,00 ITL tečejo zamudne obresti po obrestni meri, po kateri se obrestujejo v kraju izpolnitve vpogledne hranilne vloge v ITL.

Prva tožena stranka vlaga proti sodbi sodišča druge stopnje pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji očita pritožbenemu sodišču, da je "podprlo več hudih procesnih napak" prvostopenjskega sodišča. Bistveno pa so bile kršene določbe ZPP tudi zato, ker sodišče ni opravilo ogleda kraja nesreče. Sodiščema nadalje očita, da nista ugotovili objektivno in nepristransko, kje je vozilo stalo, ko je bilo poškodovano, in ali je poškodba sploh nastala s padcem cvetličnega lončka. Sodišče je sodbo oprlo izključno na izjavo priče J. Š., ki je bil dvakrat zaslišan, izpovedoval pa je vsakokrat drugače. Poleg tega se je glede vzroka škode zadovoljilo z izjavo cenilca, ki je škodo ocenil. Nadalje pojasnjuje, da tožnik toženki sploh ni hotel pokazati poškodovanega avtomobila in razbitin cvetličnega lončka. Pritožbenemu sodišču očita še, da je prezrlo pomanjkljivosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in tako dopustilo, da sodba temelji le na izjavi policije, ki je bila dana po preteku pet dni.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revident sodiščema očita, da nista ugotovili objektivno in nepristransko bistvenih dejanskih okoliščin nesreče. Teh trditev ni mogoče opredeliti kot uveljavljanje absolutno bistvene kršitve določb ZPP. S tem revident smiselno izpodbija dokazno oceno sodišč. Enako velja za očitek, češ da sta sodišči oprli svojo odločitev na izpovedbo zaslišane priče J. Š. Tudi očitka sodišču, češ da ni opravilo ogleda kraja, kjer je prišlo do zatrjevane nesreče, ni mogoče šteti za uveljavljanje absolutno bistvene kršitve določb ZPP. Ogled kraja nesreče je tožena stranka prvič predlagala v pritožbi. Zato je pritožbeno novoto instančno sodišče lahko presojalo le v okviru preizkusa zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (352. in 355. čl. ZPP).

Vse te revizijske trditve pomenijo tedaj lahko le izpodbijanje odločilnih dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje. Ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP), jih revizijsko sodišče ni moglo presojati. Zgolj pavšalnemu zatrjevanju, da je pritožbeno sodišče "podprlo več hudih procesnih" napak prvostopenjskega sodišča, pa ni mogoče pripisati pomena uveljavljanja absolutno bistvenih kršitev določb ZPP. Absolutno bistvene kršitve določb ZPP morajo biti, da bi bile upoštevne, povsem določno opredeljene. Tudi tega očitka revizijsko sodišče tako ni presojalo.

Pri presoji je tako potrebno izhajati iz odločilnih dejanskih okoliščin obravnavanega škodnega dogodka, ki sta jih ugotovili sodišči prve in druge stopnje. Iz teh pa sledi, da je do vtoževane škode prišlo zato, ker je na tožnikov avtomobil padel cvetlični lonček tožene stranke, ki je bil nameščen v koritu na balkonu stanovanja tožene stranke. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa sta tudi po presoji revizijskega sodišča odločitvi sodišč materialnopravno pravilni (pravno pravilo 1318. paragrafa ODZ).

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393.čl.ZPP).