Vrhovno sodišče določilo delovno sodišče kot pristojno za spor o nezakoniti razrešitvi direktorja zavoda.

Za odločanje v tej zadevi se določi kot pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Ker je direktorja zavoda imenoval in razreševal svet zavoda, je za odločanje v sporu o nezakoniti razrešitvi v.d. direktorja stvarno pristojno delovno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

M.Ž. in Društvo O. sta dne 3.3.2006 vložila tožbo pri Delovnem sodišču v Mariboru zaradi nezakonite razrešitve direktorja zavoda (tožene stranke). Z vlogo z dne 20.3.2006 je bilo sodišču sporočeno, da kot tožena stranka nastopa vnaprej le Društvo O.. Delovno sodišče v Mariboru, oddelek v Murski Soboti, se je s sklepom št. Pd 113/2006-6 z dne 5.4.2006 izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Sklenilo je, da je, zaradi določbe drugega odstavka 482. člena ZPP in ob upoštevanju 7. točke drugega odstavka 37. člena ZPP, za odločanje v sporu pristojno okrožno sodišče splošne pristojnosti, ker gre za spor med soustanoviteljem zavoda in zavodom o ugotovitvi nezakonitosti sklepa razrešitve v.d. direktorja.

Okrožno sodišče v Murski Soboti, kjer je zadeva vpisna pod opr. št. Pg 91/2006, pristojnosti ni sprejelo, zato je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, po določilih drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB - Uradni list RS, št. 36/2004). Štelo je, da spor, glede na določbe drugega odstavka 36. člena Zakona o zavodih (ZZ - Uradni list RS, št. 12/1991 in nadalj.), ker gre za nezakonito razrešitev direktorja zavoda, sodi v upravne spore.

Predlog je utemeljen.

Kot je v času odločanja Vrhovnega sodišča razvidno iz tožbenega zahtevka in iz listin v spisu, je tožba vložena zaradi nezakonite razrešitve v.d. direktorja zavoda (tožene stranke) in posledic te razrešitve, česar vsebinsko ni spremenila niti vloga z dne 22.3.2006. Po določbah ZZ v primerih, če je za imenovanje in razrešitev direktorja pooblaščen svet zavoda, daje k imenovanju in razrešitvi soglasje ustanovitelj. Iz statuta tožene stranke (člen 23) izhaja, da njihovega direktorja ob soglasju ustanoviteljev imenuje svet zavoda. Po določbi 39. člena ZZ ima prizadeti pravico zahtevati zoper sklep o razrešitvi sodno varstvo, če meni, da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v drugem odstavku 38. člena ZZ. Zahteva za sodno varstvo se vloži v 15 dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču iz drugega odstavka 36. člena ZZ. Ta pa določa, da je v primeru, če direktorja ne imenuje organ republike, občine ali mesta, za odločanje v sporu pristojno sodišče za delovne spore.

Ker je v obravnavanem primeru direktorja imenoval in razreševal svet zavoda, je za odločanje v sporu zaradi nezakonite razrešitve v.d. direktorja, zaradi posebne zakonske določbe, pristojno delovno sodišče in gre v tem primeru za delovni spor, kot ga določa 5. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1 Uradni list RS, št. 2/2004).

Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZDSS-1 in ob upoštevanju določbe drugega odstavka 26. člena ZZ, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.