Appeal against refusal of review allowed only if Supreme Court precedent is departed or practice is inconsistent.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed an appeal filed by a party against a lower court's refusal to permit a review of a judgment. The appellant argued various circumstances to avoid returning funds, but the appeal was strictly limited to challenges regarding the refusal of review itself. The court held that such appeals are only admissible if the lower court deviates from Supreme Court precedent or exhibits inconsistent practice, neither of which the appellant demonstrated.
Legislator headnote
AI generated32. člen ZDSS-1; Appeals against a second-instance court's refusal to allow a review are admissible only if the refusal deviates from Supreme Court precedent on a material legal issue or if there is no consistent practice in second-instance courts on that issue.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, se lahko stranka pritoži le iz razlogov po 2. alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper zamudno sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo toženi stranki v skladu s tožbenim zahtevkom naloženo, da tožnici iz naslova vračila sredstev, izplačanih po pogodbi o sofinanciranju usposabljanja za samozaposlitev, plača znesek 49.847 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Soglašalo je, da so bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Hkrati je sklenilo, da se revizija zoper sodbo sodišča druge stopnje ne dopusti, ker razlogi za dopustitev revizije v smislu določb prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/04) niso podani.
Zoper sklep sodišča druge stopnje se je dne 10.5.2006 pritožila tožena stranka in v pritožbi navajala okoliščine, zaradi katerih po njenem mnenju spornega zneska ni dolžna vrniti.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je toženkino pritožbo obravnavalo kot pritožbo zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje in jo s sklepom Ps 768/2004-13 dne 28.6.2006 kot nedovoljeno zavrglo. Na pritožbo tožene stranke zoper ta sklep je sodišče druge stopnje dne 20.6.2007 sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se je nanašal na zavrženje pritožbe z dne 10.5.2006 zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije, potrdilo pa sklep sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje.
Glede na povedano je Vrhovno sodišče pritožbo tožene stranke z dne 10.5.2006 obravnavalo zgolj kot pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije.
Na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 se lahko nezadovoljna stranka zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, pritoži le iz razlogov po 2. alinei prvega odstavka tega člena, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
Tožena stranka v svoji pritožbi ne uveljavlja obstoja navedenega pritožbenega razloga. Zato jo je sodišče ob smiselni uporabi določb 365. člena ZPP (točka 2) kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.