Appeal against a small claims judgment is dismissed because the case value was under 8,000 SIT. The Supreme Court ruled that appeals are not permitted for small value disputes. The court applied the law as it stood at the time of the dispute's value determination.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a second-instance decision regarding a monetary claim of 6,051.50 SIT. The applicant argued for a retrial based on procedural violations and misapplication of law, but the court found the appeal inadmissible. The court determined that because the claim fell below the 8,000 SIT threshold, the proceedings were classified as a small value dispute where appeals are explicitly prohibited by law.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 1. odst. 458. člen; 467. člen: In disputes of small value, appeals are not permitted, and this restriction applies to appeals against interim rulings as well.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Z Zakonom o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS, št. 55/92) je bil 1.odst. 458. čl. Zakona o pravdnem postopku tako spremenjen, da je bil spor, v katerem se tožbeni zahtevek tiče denarne terjatve, ki ne presega 8.000,00 SIT, spor majhne vrednosti. V času uveljavitve cit. spremembe ZPP dne 5.12.1992 je v tej pravdni zadevi zahtevala tožeča stranka plačilo zneska 6.051.50 SIT. Iz podatkov spisa izhaja, da se je postopek nadaljeval po določbah, ki veljajo za spore majhne vrednosti. Kadar gre za spor majhne vrednosti, pa po izrecni določbi 467. čl. ZPP revizija ni dovoljena, ker velja glede na 2. odst. 400. čl. ZPP tudi za revizijo proti sklepu.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11.2.1993 ugotovilo, da sta umaknjeni tožba, s katero sta zahtevala tožnika plačilo zneska 6.051,50 SIT z zamudnimi obrestmi, in nasprotna tožba, s katero je zahtevala tožena stranka priznanje pravilnosti končnega obračuna in sklenitev dodatka k prodajni pogodbi. Do tega sklepa je prišlo, ker po mirovanju postopka in njegovem nadaljevanju na narok dne 11.2.1993 ni prišla nobena od pravdnih strank. Tožeča stranka je omenjeni sklep izpodbijala s pritožbo, predlagala pa je zaradi izostanka z naroka tudi vrnitev v prejšnje stanje. S sklepom z dne 1.4.1993 je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Tudi ta sklep je tožeča stranka izpodbijala s pritožbo. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom obe pritožbi zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka je vložila proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sklepe sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.
Revizija ni dovoljena.
Z Zakonom o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS, št. 55/92) je bil 1.odst. 458.čl. Zakona o pravdnem postopku tako spremenjen, da je bil spor, v katerem se tožbeni zahtevek tiče denarne terjatve, ki ne presega 8.000,00 SIT, spor majhne vrednosti. V času uveljavitve cit. spremembe ZPP dne 5.12.1992 je v tej pravdni zadevi zahtevala tožeče stranka plačilo zneska 6.051,50 SIT. Iz podatkov spisa izhaja, da se je postopek nadaljeval po določbah, ki veljajo za spore majhne vrednosti. Kadar gre za spor majhne vrednosti, pa po izrecni določbi 467.čl. ZPP revizija ni dovoljena, kar velja glede na 2.odst. 400.čl. ZPP tudi za revizijo proti sklepu. Zato je revizijsko sodišče revizijo proti izpodbijanemu sklepu zavrglo (393.čl. ZPP).