Appeal against refusal of review dismissed; applicant cannot challenge lower court's assessment of review admissibility criteria.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against a second-instance court's decision to refuse review. The lower court rejected the plaintiff's claim for unpaid wage differences and found no grounds for review under the Labor and Social Courts Act. The Supreme Court held that the admissibility of review is solely within the second-instance court's discretion, which the applicant cannot challenge via appeal.
Legislator headnote
AI generated32. člen ZDSS-1; The applicant cannot appeal the second-instance court's assessment of whether a significant legal issue can be expected from the Supreme Court's decision, as this evaluation is exclusively the second-instance court's prerogative.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Presoja pogoja za dopustitev revizije iz 1. alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, to je, ali je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je prepuščena izključno sodišču druge stopnje. Takšne presoje stranka s pritožbo ne more izpodbijati.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke po izvedeni pritožbeni obravnavi spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo razlike plače za čas od avgusta 1997 do marca 2000 v skupnem neto znesku 449.294,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 19.7.1999, oziroma od kasneje zapadlih mesečnih razlik, do plačila glavnice. Hkrati je tožniku naložilo plačilo toženkinih stroškov postopka. Ob ugotovitvi, da v zadevi revizija po zakonu ni dovoljena, je sklenilo, da se revizija tudi ne dopusti, ker razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/04) niso podani.
Zoper sklep o nedopustitvi revizije vlaga tožnik pritožbo in se v njej sklicuje na pomen zadeve, ker je pred sodiščem v teku več enakih sporov med delavci in toženo stranko. Sicer pa sodišču druge stopnje v zvezi z izdajo sodbe očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno pravno presojo odločilnih dejstev.
Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Na podlagi določb 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko stranka vloži pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije le iz razloga po 2. alineji 1. odstavka tega člena, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Presoja pogoja za dopustitev revizije iz 1. alineje tega člena, to je, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je torej prepuščena izključno sodišču druge stopnje in takšne presoje stranka s pritožbo ne more izpodbijati. Prav tako ne predstavljajo dovoljenega pritožbenega razloga navedbe, iz katerih izhaja nestrinjanje tožnika s postopanjem sodišča druge stopnje in z njegovo pravno presojo.
Tožnik pritožbenega razloga, kot je opredeljen v 2. alineji 1. odstavka 32. člena ZDSS-1, ni uveljavljal. Zato njegova pritožba ni utemeljena. V smislu določb 2. točke 365. člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.