Appeal against second instance court's annulment and remittal dismissed as only procedural violation appeals are allowed.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appellant's appeal against the second instance court's decision to annul a first instance judgment and remand the case for a new trial. The appellant argued that the lower court incorrectly applied substantive law based on prior Supreme Court rulings, but the court held that such errors do not constitute grounds for appeal. The court ruled that appeals against annulment and remittal are strictly limited to cases involving a relative essential violation of procedural rules, which the appellant failed to demonstrate.
Legislator headnote
AI generatedZDSS-1 30. odst. 1; ZDSS-1 30. odst. 2: An appeal against a second instance court's decision to annul a judgment and remand the case is admissible only if it alleges a relative essential violation of procedural rules, not errors in fact-finding or application of substantive law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje je dovoljena samo pritožba zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, t. j. da bi moralo sodišče druge stopnje samo razpisati glavno obravnavo in ponoviti oziroma dopolniti dokaze.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 17.5.2001 in 20.7.2001 o začasni odstranitvi tožnice z dela, razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 15.6.2001 in 20.7.2001 o prenehanju delovnega razmerja tožnice, odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici razliko v plači za čas odstranitve z dela, nadomestilo za čas, ko ni delala zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ter ji povrniti odmerjene pravdne stroške.
Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, odločitev o stroških pa pridržalo za končno odločbo.
Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnica vložila pritožbo. Navajala je, da ne soglaša z izpodbijanim sklepom sodišča, ker ta temelji na predhodnih odločitvah Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (VIII Ips 166/2006, VIII Ips 119/2006 in VIII Ips 120/2006), v katerih je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Predlagala je, da zato sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zavrne pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje ter sodbo sodišča prve stopnje potrdi.
Pritožba je bila ob upoštevanju določbe drugega odstavka 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo prvega odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je iz pravnega pouka v izpodbijani sodbi jasno razvidno, da je pritožba dovoljena samo zoper sklep o razveljavitvi in vrnitvi v novo sojenje pred sodiščem prve stopnje.
Po določbi prvega odstavka 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje ne sme razveljaviti izpodbijane sodbe in zadeve vrniti v novo sojenje zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb pravdnega postopka, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo dokazov oziroma drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Po določbi drugega odstavka 30. člena ZDSS-1 je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi v novo sojenje v nasprotju z določbo prvega odstavka istega člena dovoljena pritožba.
Iz citirane zakonske določbe in iz namena predvidene pritožbe izhaja, da ta pritožba ni pravno sredstvo, s katero bi bilo dovoljeno uveljavljati vse pritožbene razloge. Zato ni mogoča pritožba zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ali drugih kršitev. Dovoljena je samo pritožba, ki pomeni uveljavljanje relativne kršitve določb pravdnega postopka, ali da bi moralo sodišče druge stopnje - ali bi bilo bolj smotrno - samo razpisati glavno obravnavo in ponoviti oziroma dopolniti dokaze, ali da bi bilo smotrno zadevo razveljaviti in jo vrniti v novo sojenje sodišču prve stopnje.
Ker pritožba ni vložena zoper pravilnost in smotrnost sklepa sodišča druge stopnje, da se razveljavi sodba sodišča prve stopnje in se zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje in ker niti vsebinsko niti formalno ne uveljavlja edine možne bistvene kršitve iz 30. člena ZDSS-1, taka pritožba, glede na določbo drugega odstavka 30. člena ZPP, ni utemeljena. Zato jo je sodišče ob smiselni uporabi določb 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (podobno je sodišče že odločalo v zadevi VIII Pri 74/2007 z dne 27.9.2007).