Supreme Court rules labor court has jurisdiction over appointment disputes in non-university research institutes. Labor court jurisdiction established over appointment disputes in non-university research institutes. Labor court jurisdiction established over appointment disputes in non-university research institutes.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

V sporu o imenovanju tožnika v znanstveni naziv na podlagi splošnega akta tožene stranke, ki je javni raziskovalni zavod, vendar ni del visokega šolstva, je za odločanje stvarno pristojno delovno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom I P 360/2004-6 z dne 20.9.2004 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zadevi in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani. Zavzelo je stališče, da ne gre za spor, za katerega reševanje bi bilo pristojno delovno sodišče, saj gre za spor, ki se nanaša na izvolitev v naziv, za katerega je po določbi prvega odstavka 3. člena in prvega odstavka 4. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in nadalj.) pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

Upravno sodišče Republike Slovenije, pri katerem je zadeva vpisana pod opr. št. U 702/2007, z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi določbe tretjega odstavka 12. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1 - Uradni list RS, št. 105/2006 in nadalj.) sprožilo spor o pristojnosti. Zavzelo je stališče, da ne gre za spor, za reševanje katerega bi bilo pristojno upravno sodišče, glede na to, da tožena stranka ni visokošolski zavod, da ne gre za nosilca javne službe ali delavca v državnih organih in ker tako ni določeno v kakem drugem zakonu.

Za odločanje v sporu je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati spore, za katere tako določa zakon. Po določbi 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.) je bilo delovno sodišče med drugim pristojno za spore o drugih posamičnih pravicah iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem. S 1.1.2005 pa je pričel veljati Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004), ki je v prvem odstavku točka b 5. člena določil, da je delovno sodišče pristojno odločati o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.

Ne glede na to, kateri predpis se uporabi, je za odločanje v sporu pristojno delovno sodišče, saj gre za pravico iz delovnega razmerja in za spor med delavcem in delodajalcem.

Pri odločanju o pristojnem sodišču je treba upoštevati, da je tožena stranka sicer javni raziskovalni zavod (odlok o preoblikovanju Instituta "A.A." v L. v javni raziskovalni zavod - Uradni list RS, št. 13/92 in nadalj.), ki pa ni del visokega šolstva (Zakon o visokem šolstvu - Uradni list RS, št. 67/93 in nadalj.), zato ni nobenega predpisa, ki bi predpisoval, da se morebitni spori, do katerih pride pri imenovanju v znanstvene nazive pri toženi stranki po njenem pravilniku, ki je splošni akt tožene stranke, rešujejo v upravnem postopku oziroma upravnem sporu. Take določbe tudi ne vsebuje Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD - Uradni list RS, št. 96/2002).

Tožena stranka je tožnika na podlagi svojih pravnih aktov, določil Statuta tožene stranke in pravilnika o pogojih in postopku za izvolitev v znanstvene nazive, izvolila z veljavnostjo od 5.2.2004 v naziv asistent z doktoratom. Taka izvolitev ima, kot je razvidno iz listin v spisu, posledice tudi na razvrstitev v plačilni razred. Gre torej za izvolitev, ki so jo na podlagi lastnih aktov in na podlagi svojih predpisov opravili organi tožene stranke, to je organi delodajalca, ki so odločali o neki pravici tožnika - delavca iz delovnega razmerja. Ker obstaja med tožnikom in toženo stranko razmerje delavca in delodajalca, kar med strankama ni sporno, mora tožnik v primeru, če meni, da delodajalec krši katero njegovih pravic iz delovnega razmerja in izpolnjevanje pogojev za napredovanje v nazivu je taka pravica, pričeti postopek za odpravo kršitve. In v spornem primeru je tožnik to storil in je tožena stranka tožnikovo zahtevo za kršitev iz delovnega razmerja z dne 20.2.2004 (priloga A9) tudi obravnavala v skladu z določbo prvega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002). V svojem odgovoru je sicer navedla, da odločitev tožene stranke, ki je strokovna odločitev, ne dopušča možnosti ugovora, in da zato ne gre za pravico iz delovnega razmerja, kar pa seveda ne drži. Možen je tako zahtevek za odpravo kršitve (če ta seveda obstaja) in možno je sodno varstvo po določbah ZDR. O tem, ali je postopek imenovanja v naziv pri toženi stranki potekal v skladu s sprejetimi akti tožene stranke in če je bila podlaga za imenovanje, kot je bilo izvršeno, pa bo predmet odločanja sodišča v delovnem sporu.

Zato je ob upoštevanju določb prvega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena ZPP, določb 12. člena ZUS-1 in prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.