Direct claim against employer's insurer by employee makes ordinary court jurisdiction applicable instead of labor court.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the labor court's objection to its own jurisdiction, ruling that the ordinary court in Litija is the competent authority. The plaintiff sued the employer's insurance company directly for work injury compensation, excluding the employer from the proceedings. The court held that because the employer is not a party, the case constitutes a direct claim under the Obligations Code, falling under the general jurisdiction of ordinary courts rather than the specialized labor court.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih in socialnih sodiščih; Zakon o pravdnem postopku: When an employee sues the employer's insurer directly for work injury compensation without the employer as a party, the case is treated as a direct claim under the Obligations Code, placing it under the jurisdiction of ordinary courts rather than labor courts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Litiji.
[JEDRO]
Ker tožnikov delodajalec ni stranka v sporu, temveč je tožena izključno delodajalčeva zavarovalnica iz naslova njunega zavarovalnega razmerja (direktna tožba), je za odločanje v zadevi pristojno sodišče splošne pristojnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnica je s tožbo pri Okrajnem sodišču v Litiji od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 7.093,97 EUR iz naslova plačila odškodnine za škodo, ki jo je utrpela v posledici delovne nezgode pri svojem delodajalcu v P d.d.. Pri tem se je sklicevala na zavarovanje odgovornosti delodajalca pri toženi stranki.
Okrajno sodišče v Litiji se je s sklepom P 19/2004 z dne 5.4.2005 v zadevi izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je predmet zahtevka plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnica utrpela na delu pri svojem delodajalcu.
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo, da na podlagi določb 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB2, Ur. l. RS, št. 36/04) v sporu o pristojnosti odloči Vrhovno sodišče RS. Menilo je, da ne gre za individualni delovni spor v smislu določb 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04), saj je tožena izključno zavarovalnica, ne pa tožničin delodajalec.
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Litiji.
Na podlagi določb točke b 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 je individualni delovni spor o pravicah, obveznostih in o odgovornostih iz delovnega razmerja istočasno opredeljen kot spor med delavcem in delodajalcem oziroma njunimi pravnimi nasledniki. Izjema je določena v 2. odstavku tega člena za odškodninske delovne spore, če je poleg delodajalca kot sospornik tožena tudi zavarovalnica.
V obravnavani zadevi tožničin delodajalec ni stranka v sporu, temveč je tožena izključno zavarovalnica, glede na njeno zavarovalno razmerje s tožničinim delodajalcem. Gre za tako imenovano direktno tožbo iz 965. člena Obligacijskega zakonika (OZ - Ur. l. RS, št. 83/01), torej za spor iz premoženjskih razmerij v smislu določb 1. člena ZPP, za katerega so stvarno pristojna sodišča splošne pristojnosti. Glede na vrednost spornega predmeta je to v skladu z 31. členom ZPP Okrajno sodišče v Litiji, pri katerem je bila tožba vložena.