Supreme Court dismisses labor court jurisdiction, ruling ordinary court is competent for third-party injury claims.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the labor court's jurisdiction, transferring the case to the District Court in Novi Gorica. The plaintiff claimed work injury compensation from a third party, but the court found no evidence of an employment relationship or work assignment between the plaintiff and the defendant. Consequently, the dispute was classified as a general tort claim rather than a labor dispute, requiring adjudication by a court of general jurisdiction.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): A claim for compensation for work-related injury against a third party constitutes a dispute of general jurisdiction unless the plaintiff proves an employment relationship or work assignment with the defendant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.
[JEDRO]
Zgolj na podlagi navedbe tožnika, da uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici poškodbe pri delu, in brez ugotovitve, da je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju oziroma, da je bil k njej napoten na delo v smislu določb 57. člena ZDR, odškodninskega spora ni mogoče opredeliti za individualni delovni spor.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnik je s tožbo pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici zahteval od tožene stranke plačilo zneska 2,100.000,00 SIT iz naslova odškodnine za nematerialno škodo, ki naj bi jo utrpel kot delavec A d.d., dne 5.8.2002 na delu v asfaltni bazi tožene stranke, ko je prišlo do počenja cevi na priklopu za polnjenje cisterne, ki je bila last tožene stranke.
Okrožno sodišče v Novi Gorici se je s sklepom P 103/2005 z dne 7.4.2005 v zadevi izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Kopru, Oddelek v Novi Gorici, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Navedlo je, da gre za spor o odškodninski odgovornosti za poškodbo pri delu, torej za individualni delovni spor v smislu določb točke b) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04).
Delovno sodišče pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo, da v sporu o pristojnosti na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) odloči Vrhovno sodišče RS. Menilo je, da ne gre za individualni delovni spor, saj tožnik ne toži svojega delodajalca, temveč tretjo osebo.
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.
Iz navedb v tožbi izhaja, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri A d.d., hkrati pa iz listin v spisu ne izhaja, da bi bil v času poškodbe s strani svojega delodajalca napoten na delo k toženi strani v smislu zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku (57. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02). Samo ob izpolnitvi teh pogojev bi šlo za individualni delovni spor v smislu določb točke b) ali točke c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Zgolj navedba, da gre za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel v posledici poškodbe pri delu, brez ugotovitve, da je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju oziroma, da je bil k njej napoten na delo v smislu določb 57. člena ZDR, ni podlaga za opredelitev odškodninskega spora za individualni delovni spor.
Ker pravdni stranki nista bili v razmerju delavec in delodajalec oziroma delavec in uporabnik, temveč gre v delovnopravnem smislu za spor med tožnikom in tretjo osebo, je glede na določbe 1. člena ZPP za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, glede na opredeljeno vrednost spora 2,100.000,00 SIT Okrožno sodišče v Novi Gorici, pri katerem je bila tožba vložena (prvi odstavek 32. člena ZPP).