Appeal dismissed because plaintiff failed to specify monetary claim value in the lawsuit, violating procedural requirements for appellate review.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's appeal against a final labor court decision regarding unpaid salary differences. The plaintiff argued that a final administrative decision establishing a lower pay scale was invalid and that the court should have considered the five-year limitation period for monetary claims. The court ruled that since the plaintiff did not define the monetary value of the claim in the original lawsuit, the statutory threshold for allowing an appeal was not met, resulting in the dismissal of the review.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 367. člen ZPP; 1. odstavek 14. člen ZDSS/94: In property disputes, an appeal is permitted only if the disputed value exceeds the statutory threshold, which is determined by the value stated in the original lawsuit; failure to specify this value renders the appeal inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Ker tožeča stranka premoženjskega zahtevka ni opredelila v denarnem znesku, niti ni v tožbi navedla vrednosti spornega predmeta, revizija ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo razlike plače za čas od 7.8.1998 do 1.9.2001 med osnovnim količnikom 2,20 in količnikom 2,40 z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je bila v spornem obdobju tožnici plača izplačevana v skladu z odločbo tožene stranke o plači na delovni dolžnosti referenta za prehrano z dne 9.6.1998, ki je postala dokončna in pravnomočna in da je tožnica na tej delovni dolžnosti tudi dejansko delala.
Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je predstavljala pravno podlago za obračun in izplačilo tožničine plače dokončna in pravnomočna odločba o plači, v kateri je bil določen osnovni količnik za obračun plače v višini 2,20, ne glede na to, da je Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalne skupnosti (ZRPJZ - Ur. l. RS, št. 18/94) določal za tipično podčastniško delovno mesto, na katero je bila z naslovnim činom višjega vodnika razporejena tudi tožnica, izhodiščni količnik 2,40.
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v spornem obdobju ves čas prejemala plačo v nasprotju z zakonom, ki je določal izhodiščni količnik za podčastniško dolžnost v višini 2,40 in dokončnost odločbe o obračunski osnovi ne odpravi takšne nezakonitosti. Pri tem bi moralo sodišče upoštevati, da uveljavlja tožnica denarno terjatev, ki je bila vezana le na uveljavljanje v petletnem zastaralnem roku.
Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in toženi stranki, ki nanjo nista odgovorila.
Revizija ni dovoljena.
Na podlagi 2. odstavka 367. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS/94, Ur. l. RS, št. 19/94 in 20/98) je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Pri tem je odločilna vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi (2. odstavek 44. člena ZPP).
Tožeča stranka svojega premoženjskega zahtevka iz naslova razlike plače ni opredelila v denarnem znesku, niti v tožbi sicer ni navedla vrednosti spornega predmeta. V takem sporu pa revizija ni dovoljena, saj niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 367. člena ZPP. Zato je sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.