Appeal dismissed in non-monetary property dispute under 2.1k SIT threshold per ZPP Art. 382(3).
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by the first defendant against the second-instance court's confirmation of the invalidity of a will. The appellant argued for procedural violations and misapplication of law, but the court found the appeal inadmissible because the disputed property's value did not exceed the statutory threshold. Consequently, the appeal was rejected as appeals in non-monetary property disputes are generally barred when the claimed value remains below the limit.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 2. odst. 389. čl.; 3. odst. 382. čl.: Appeals in non-monetary property disputes are inadmissible if the claimed value does not exceed the statutory threshold.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po 3. odst. 382. čl. revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev (takšen je tudi obravnavani primer), če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in presodilo, da je oporoka pok. M.R. z dne 1.12.1984 neveljavna. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožene stranke.
Prva tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje pravočasno revizijo zaradi smiselno zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču smiselno predlaga, da reviziji tako ugodi, da tožbeni zahtevek zavrne.
Revizija ni dovoljena.
Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po 3. odst. 382. čl. revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev (takšen je tudi obravnavani primer), če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (izjeme iz 4. odst. istega člena za konkretni primer niso pomembne).
V konkretnem primeru je tožeča stranka v tožbi, ki jo je vložila, 28.12.1990, navedla, da je vrednost spornega predmeta 2.100,00 takratnih din (sedaj 2.100,00 SIT). Tako določena vrednost spornega predmeta ni bila spremenjena na način, ki ga predvideva 3. odst. 40. čl. ZPP, čeprav je tožena stranka v odgovoru na tožbo smiselno ugovarjala, češ da je prenizka. Zato je v obravnavanem primeru ocena vrednosti spornega predmeta v tožbi izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije po 3. odst. 382. čl. ZPP. Za to presojo je odločilna vrednost, opredeljena v 3. odst. 382. čl. ZPP, ki je veljal ob vložitvi tožbe (Ur.l. SFRJ 4/77, 69/82, 74/87, 57/89 in 20/90, ki ga je potrebno uporabiti zaradi prehodne določbe, t.j. 10. čl. Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Ur. l. RS 55/92). To pa je znesek 8.000,00 SIT. Revizija v konkretnem primeru zato ni dovoljena (2. odst. 389. čl. ZPP). Revizijsko sodišče jo je moralo zavreči (392. čl. ZPP).