Supreme Court dismisses appeal for retrial due to lack of fundamental procedural violation or new facts.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Če tožnik ni zadovoljen s presojo sodišča glede dejstev v prvem postopku ali če trdi, da sodišče v prvem postopku do teh dejstev ni zavzelo stališča, to ni razlog za obnovo postopka. Prav tako niso razlog za obnovo postopka navedbe, da ni jasno, kaj je bilo sploh predmet spora v pravnomočno končanem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo opr. št. Pd 199/1998 z dne 17.3.2000, potrjeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 1058/2000-4 z dne 14.3.2002, ki je prestala tudi revizijski preizkus (sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 161/2002 z dne 20.5.2003). Z navedeno sodbo je sodišče pravnomočno zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 23.10.1998 in 20.11.1998 o zavrnitvi spremembe delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas in zahtevek za ugotovitev, da je tožnik od 1.1.1998 dalje pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas na delovnem mestu asistenta z magisterijem s pravico do plačila plače. Sodišče je ugotovilo, da razlogi za obnovo postopka niso podani.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Soglašalo je, da tožnik v predlogu za obnovo ni navedel novih dejstev, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanj ugodnejša odločba, navedel pa tudi ni drugih utemeljenih razlogov za obnovo postopka. Ne odločitev o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ga je tožnik podal šele na zadnji obravnavi pred sodiščem prve stopnje, sodišče ni štelo za bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji izpostavlja vprašanje ne odločitve o njegovem predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči, izvedbe dokazov v zvezi z vročanjem sklepa o sklenitvi delovnega razmerja za določen čas z dne 17.9.1997, vprašanje sodelovanja sindikata v postopku varstva pravic pri toženi stranki, z navedbo, da je na nesodelovanje sindikata opozoril že v prvem postopku, in postavlja vprašanje, kaj je bilo sploh predmet spora v pravnomočno končanem postopku.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - ur. p. b., Ur. l. RS, št. 36/2004) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Ker ZPP ne ureja brezplačne pravne pomoči, ne odločanje o predlogu stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka. Tudi če bi ob širši razlagi šlo za kršitev določb pravdnega postopka, s katerimi se zagotavlja ustavna pravica do sodnega varstva, v tem primeru ta kršitev ne bi bila bistvena (1. odstavek 339. člena ZPP), saj niso bili podani pogoji po 3. alinei 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP - ur. p. b., Ur. l. RS, št. 96/2004) in zaradi odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevi ne bi bila izdana drugačna odločba.

Pravnomočni sklep sodišča temelji na ugotovitvah, da je bil tožnik v letu 1997 pri toženi stranki sprejet v delovno razmerje za določen čas, da je 23.10.1998 tožena stranka zavrnila tožnikovo zahtevo za spremembo njegovega delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas in da pisna pogodba o zaposlitvi za določen čas med pravdnima strankama ni bila sklenjena zato, ker je tožnik odklonil podpis. Kdaj je bil tožnik seznanjen s sklepom tožene stranke o sprejemu v delovno razmerje za določen čas, za veljavnost pravnomočne sodbe ni več pomembno. Vsekakor je bil seznanjen vsaj med postopkom pred sodiščem, ker se sklep z dne 17.9.1997 nahaja v sodnem spisu. Tožnikove navedbe o tem, da mu ta sklep predhodno ni bil vročen, zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev v sporu, kar je pogoj za opredelitev razloga za obnovo v smislu 10. točke 394. člena ZPP.

Prav tako na obnovo pravnomočno končanega postopka ne morejo vplivati tožnikove navedbe glede sodelovanja sindikata v postopku varstva pravic pri toženi stranki, glede katerih v reviziji tožnik sam navaja, da jih je podal že v prvem postopku. Torej niti ne gre za nova dejstva v smislu obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP. Če tožnik ni zadovoljen s presojo sodišča glede teh dejstev v prvem postopku ali če trdi, da sodišče v prvem postopku do teh dejstev ni zavzelo stališča, to ni razlog za obnovo postopka. Prav tako niso bile razlog za obnovo tožnikove navedbe, da ni jasno, kaj je bilo sploh predmet spora v pravnomočno končanem postopku.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.