Supreme Court dismisses appeal; trainee contract cannot bind post-graduation employment or repayment of bonus.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Iz določil Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI - Ur. l. RS, št. 12/96) ne izhaja, da delodajalec lahko zahteva od vajenca, da se bo ta po koncu šolanja zaposlil pri njem, oziroma, da je vajenec v nasprotnem primeru dolžan vrniti sredstva, ki jih je prejel iz naslova nagrade. Učna pogodba ureja odnose med vajencem in delodajalcem za čas izobraževanja vajenca, zato z njo ni mogoče posegati v čas po dokončanju šolanja. ZPSI določa samo najnižji znesek nagrade, ki jo je delodajalec dolžan izplačati vajencu. Izplačuje pa mu lahko tudi višji znesek nagrade, ne da bi zato delodajalec imel kakršnekoli dodatne pravice do vajenca, oziroma, da bi ta imel dodatne obveznosti do delodajalca, razen tistih iz osnovne učne pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.122.248,59 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.7.2002 do plačila. Vtoževani znesek predstavlja znesek za izobraževanje, ki ga je tožeča stranka plačala toženi stranki na podlagi učne pogodbe.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sta pravdni stranki sklenili aneks k učni pogodbi, s katerim je tožeča stranka zagotovila tožencu višji znesek nagrade, kot je to določal zakon, toženec pa se je zavezal, da bo znesek vrnil, če se po končanem šolanju pri tožeči stranki ne bo zaposlil za določen čas. Toženec se je zato povsem brezplačno šolal in ima zato večje obveznosti do delodajalca. Tožeča stranka je prepričana, da pogodbeni odnos med strankama ni bil v nasprotju z zakonom, vsaj ne za tisti del, ki je bil višji od zakonsko določene nagrade. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI - Uradni list RS 12/96) je imel natančne določbe o sestavinah učne pogodbe (30. člen), dolžnostih delodajalca (31. člen), dolžnostih vajenca (32. člen), pravicah in obveznostih vajenca (35. člen ) in nagradi (36. člen). Iz nobene od teh določb ne izhaja, da bi delodajalec lahko od vajenca zahteval, da se bo ta po koncu šolanja zaposlil pri njem, ali da mu je v nasprotnem primeru dolžan vrniti sredstva, ki jih je prejel iz naslova nagrade. Zakon tudi ne določa višine nagrade, do katere je v času vajeniškega razmerja upravičen vajenec, ker zakon določa samo najmanjši znesek nagrade, ki jo je delodajalec dolžan izplačati vajencu. To pa pomeni, da je tožeča stranka lahko tožencu izplačevala tudi višji znesek vajenske nagrade, ne da bi zato imela kakšne koli dodatne pravice do vajenca, oziroma, da bi ta imel kakšne dodatne obveznosti do delodajalca, razen tistih iz osnovne učne pogodbe.

Učna pogodba ureja odnose med vajencem in delodajalcem za čas izobraževanja vajenca, kar pomeni, da z učno pogodbo ni mogoče posegati v čas po dokončanju šolanja. Učna pogodba, ki določa obveznosti vajenca za čas po koncu izobraževanja, je sklenjena v nasprotju z določbami 30. člena ZPSI in v nasprotju z določbami 32. člen a ZPSI, ki določata dolžnosti vajenca, in je zato glede na določbo 86. člena Obligacijskega zakonika (OZ - Uradni list RS, št. 83/2001) in ob upoštevanju 88. člena OZ nična v delih, ki toženi stranki nalaga obveznosti, ki ne izhajajo iz zakona. Zato tožeča stranka ni imela pravne podlage niti, da bi od toženca zahtevala spoštovanje ob učni pogodbi sklenjenega aneksa, niti nima pravne podlage, da bi od toženca lahko terjala vrnitev zneska ali dela zneska, ki ga je tožencu plačala na račun vajenske nagrade.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.