Slovenian Supreme Court dismisses appeal when plaintiff fails to state claim value in currency under ZPP Art. 186.2.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the appeal lodged by the defendant against a second-instance judgment. The defendant argued for a review based on alleged errors in material law and procedural violations, but the court found the appeal inadmissible because the plaintiff had not specified the monetary value of the disputed subject matter in the lawsuit. Since the claim value was not stated in a currency unit as required by Article 186, paragraph 2 of the Code of Civil Procedure, the plaintiff forfeited their right to appeal, rendering the review inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedArticle 186, paragraph 2 of the Code of Civil Procedure; Article 383, paragraph 3 of the Code of Civil Procedure: An appeal is inadmissible in non-monetary property disputes where the claim value does not exceed the statutory threshold, and the plaintiff fails to state the value in a monetary unit.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato nedovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožečih strank, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in prvostopno sodbo potrdilo. Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
Revizija je bila vročena tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predlaga, da revizijsko sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno in nepotrebno.
Revizija ni dovoljena.
Po 3. odstavku 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določen znesek. V času vložitve tožbe je bil to znesek 8.000,00 SIT (Ur.l. SFRJ, št. 20/90). Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato nedovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6). Nedovoljeno revizijo pa mora revizijsko sodišče po 392. členu ZPP zavreči.
Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, tožena pa ni uveljavljala stroškov odgovora, je izrek o stroških revizijskega postopka odpadel.