Appeal dismissed; marital property acquired during cohabitation remains joint despite formal separation claims.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze je njuno skupno premoženje. Na nižjih stopnjah ugotovljena dejanska podlaga demantira revizijsko trditev, da je v času gradnje podstrešnega stanovanja zakonska zveza med pravdnima strankama le formalno obstojala in da ekonomske skupnosti med njima ni več. ugotovljeno dejansko stanje to trditev demantira in je zato pravilno dejansko in pravno sklepanje, da je med pravdnima strankama v času gradnje spornega stanovanja obstojala ekonomska skupnost. Uporaba določb 51. in 52. člena ZZZDR o skupnem, v zakonski zvezi pridobljenem premoženju je utemeljena. Zato pomenijo revizijske trditve o neobstoju ekonomske skupnosti poskus izpodbijanja dejanskih ugotovitev, kar pa na revizijski stopnji ni dopustno (3. odstavek 385. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik do 1/2 solastnik dvosobnega stanovanja v izmeri 65 m2 na podstrešju stanovanjske hiše v Ljubljani, zaradi česar mu je toženka dolžna to priznati ter izročiti za vknjižbo solastninskega deleža ustrezno listino, ker jo bo sicer nadomestila ta sodba. Pritožbo toženke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj se razveljavi, zadeva pa vrne v novo sojenje. Stanovanje, ki je predmet spora je bilo adaptirano, ko ekonomske skupnosti med pravdnima strankama, čeprav je še obstojala zakonska zveza, ni bilo več. Toženka je sama, z lastnimi sredstvi, adaptirala stanovanje. Zato to ne predstavlja skupnega premoženja zakoncev po določbi 2. odstavka 52. člena ZZZDR.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) v pravdi ni bilo.

Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze je njuno skupno premoženje (2. odstavek 51. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR - Uradni list SRS, št. 14/89). Na nižjih stopnjah ugotovljena dejanska podlaga demantira revizijsko trditev, da je v času gradnje podstrešnega stanovanja zakonska zveza med pravdnima strankama le formalno obstojala in da ekonomske skupnosti med njima ni več. Dejanska ugotovitev v tej smeri je izrecno zabeležena v razlogih izpodbijane sodbe s sklicevanjem na toženkino lastno izpoved, da sta s tožnikom živela v skupnem gospodinjstvu do leta 1987. Takšna dejanska presoja, (obširneje jo razlaga sodba sodišča prve stopnje) je mogla imeti za posledico tudi dejansko in pravno sklepanje, da je med pravdnima strankama v času gradnje spornega stanovanja obstojala ekonomska skupnost. Uporaba določb 51. in 52. člena ZZZDR o skupnem, v zakonski zvezi pridobljenem premoženju je utemeljena. Zato pomenijo revizijske trditve o neobstoju ekonomske skupnosti poskus izpodbijanja dejanskih ugotovitev, kar pa na revizijski stopnji ni dopustno (3. odstavek 385. člena ZPP).

Revizijska trditvena podlaga se sicer ne dotika presoje o višini

deležev pravdnih strank o skupnem premoženju (59. člen ZZZDR), vendar pa tudi preizkus izpodbijane sodbe v tej smeri po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) pokaže, da je materialno pravo pravilno uporabljeno tudi v tem obsegu. Nižji sodišči sta namreč pri ugotavljanju višine deležev upoštevali prispevek pravdnih strank v obsegu vsega skupnega premoženja in ne samo tistega, ki je obseženo v tožbenem zahtevku. Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP (zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).