Appeal against refusal of review dismissed; appeal limited to significant legal issues or practice inconsistency.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Po določbi 2. stavka 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 se v pritožbenem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Zato se je v pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji mogoče sklicevati tudi na bistvene kršitve določb postopka po ZPP, med temi tudi na 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 6.5.2002 o začasni razporeditvi tožnika iz postaje Mejne milice A. na Policijsko postajo B., na delovno mesto pomočnik komandirja. Tožniku je naložilo, da povrne toženi stranki stroške postopka v znesku 147.206,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugodilo pa je zahtevku tožnika za obračun in izplačilo razlike v plači za vodenje enote v količniku 0,10 mesečno ter vseh dodatkov na podlagi takšnega količnika z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakomesečnega izplačila za pretekli mesec do plačila in v zvezi s tem naložilo toženi stranki, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 252.777,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika, ugodilo pa pritožbi tožene stranke in zavrnilo zahtevek tožnika za obračun in izplačilo razlike plače za vodenje enote v količniku 0,10 s pripadki. Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne stroške pritožbenega postopka. S sklepom je odločilo o tem, da ne dopusti revizije. Sklicevalo se je na določbi 31. in 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004) in zaključilo, da v tem sporu ne gre za nobenega od primerov, ki jih zakon določa za dopustitev revizije.

Zoper sklep o nedopuščeni reviziji se pritožuje tožnik. Predlaga spremembo sklepa in dopustitev revizije. Pritožbenemu sodišču očita, da sklepa ni obrazložilo, vsaj ne v sprejemljivi in zadostni meri, predvsem pa ni navedlo, zakaj je ocenilo, da ne gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju in o tem, da odločba sodišča druge stopnje ne odstopa od sodne prakse sodišč druge stopnje oziroma, da v sodni praksi ni neenotnosti. Ravnanje tožene stranke pri razporeditvi je bilo samovoljno in nezakonito. Šlo je za zlorabo instituta začasne razporeditve po Zakonu o policiji (ZPol, Uradni list RS, št. 49/98 in nadalj.), zato bo moralo o tem odločiti Vrhovno sodišče. Gre za pomembno in odprto pravno vprašanje, o katerem po njemu znanih podatkih sodišče druge stopnje in Vrhovno sodišče Republike Slovenije še ni odločalo.

Pritožba je bila ob upoštevanju določbe 3. odstavka 32. člena ZDSS-1, v zvezi z določbo 1. odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) ter določbo 366. člena ZPP (ki je bila delno razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-55/2004-10, Up-90/2004-15 z dne 6.4.2006, Uradni list RS, št. 43/2006) vročena toženi stranki.

Pritožba ni utemeljena.

ZDSS-1 v 1. do 4. točki 31. člena določa, kdaj je revizija dovoljena, v 5. točki istega člena pa omogoča revizijo, če jo dopusti sodišče. Razlogi za dopustitev revizije so navedeni v 1. odstavku 32. člena ZDSS-1, in sicer če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (1. alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. alineja). Po določbi 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba iz razloga po 2. alineji 1. odstavka tega člena.

Pritožbeni razlog po 32. členu ZDSS-1 je torej omejen na primer odstopa od sodne prakse ali neenotne sodne prakse, torej na primer, ki bi lahko predstavljal tudi poseg v ustavno pravico do enakega sodnega varstva (22. člen Ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I in nadalj.).

Po določbi drugega stavka 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 se v pritožbenem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Zato se je poleg navedenega pritožbenega razloga mogoče sklicevati tudi na bistvene kršitve določb postopka po ZPP, med temi tudi na 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnik vsebinsko uveljavlja v svoji pritožbi. Ta kršitev ni podana, saj je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep ustrezno obrazložilo s tem, da v tej zadevi ne gre za nobenega od primerov po 1. odstavku 32. člena ZDSS-1, v katerih bi sodišče dopustilo revizijo.

Pritožba tega zaključka ne izpodbija iz pritožbenega razloga po 2. alineji 1. odstavka 32. člena ZDSS-1, saj ne uveljavlja tega, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede bistvenega pravnega vprašanja ali da v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Tožnik ne more uspeti zgolj s splošnimi navedbami o tem, da gre v konkretni zadevi za pomembno pravno vprašanje, o katerem po njegovih podatkih ni odločalo pritožbeno niti Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Kot že navedeno namreč te navedbe ne predstavljajo pritožbenega razloga po ZDSS-1, saj niso v neposredni zvezi z drugo, temveč s prvo alinejo 1. odstavka 32. člena ZDSS-1, glede katere pa pritožba ni predvidena.

Presoja pritožbe ne zajema vsebinske presoje zakonitosti odločitve sodišča druge stopnje, saj bi bila to lahko le predmet revizijske presoje, ob predpostavki njene dopustitve. Zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, ki pomenijo kritiko vsebine odločitve sodišča druge stopnje.

Glede na navedeno je bilo potrebno v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.