Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 468/94 ECLI:SI:VSRS:1995:II.IPS.468.94 AI generated

Appeal allowed; commercial company lacks standing under ZIKS to return confiscated property after penalty revocation.

Case Number Sklep II Ips 468/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia revoked the first and second instance decisions regarding the commercial company T. Ljubljana, ordering the case returned for new proceedings. The court held that only a 'social-political community' can be liable for returning confiscated property under the Act on Execution of Criminal Sanctions, not a commercial entity. Consequently, the commercial company lacked the legal standing to be ordered to return the property in kind or pay compensation.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS); only a social-political community may be liable for returning confiscated property in kind or paying compensation, excluding commercial companies from such obligations.

Keywords

AI generated
confiscation penalty revocation return of property in kind social-political community commercial company standing ZIKS liability passive legitimacy non-procedural appeal

Cited Legislation

AI generated
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS)
Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se v delu, ki se nanaša na Trgovsko podjetje T., Ljubljana, razveljavita in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja je odpadla pravna podlaga, zaradi česar imajo obsojenec oziroma njegovi dediči pravico do satisfakcije. To pa jim je po določbah ZIKS dolžan dati le tisti subjekt, ki je zaplenjeno premoženje prevzel. Tudi presoja obstoja dejanskih ali pravnih ovir za vrnitev v naravi je zato, ob upoštevanju določb ZIKS, mogoča le v razmerju do tistega subjekta, ki je premoženje prevzel. To pa je bila lahko le družbenopolitična skupnost (142. člen ZIKS). Trgovsko podjetje, ki med tovrstne pravne subjekte ne sodi, zato na podlagi določb ZIKS ne more biti zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja niti v naravi, niti v obliki odškodnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevi predlagateljev, da se bivšima lastnikoma F.W. in V.W., roj. Š. vrnejo v last nepremičnine, vpisane pri vl. št. 70 k. o. ... z edino parc. št. 305/1 in vl. št. 390 k. o. ...z edino parc. št. 305/2. Hkrati je odredilo ustrezno vknjižbo lastninske pravice po pravnomočnosti prvostopnega sklepa. Sodišče druge stopnje je pritožbo Trgovskega podjetja T. L., zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je Trgovsko podjetje T. vložilo pravočasno revizijo in v njej uveljavljalo vse revizijske razloge. Napačen je zaključek sodišča, da mora Trgovsko podjetje T. vrniti del nepremičnin v naravi. Ta udeleženec namreč ne more biti po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij zavezanec niti v naravi, niti v obliki kapitalskega deleža. Nepremično premoženje je bilo pridobljeno na odplačen način proti izročitvi delnic, ki so bile nato s strani M. prodane delavcem Trgovskega podjetja T. Stališče sodišča druge stopnje, da prodaja delnic za odločitev ni pomembna zato, ker ni bila vpisana v sodni register, je napačno, saj vpis prenosa delnic ni konstitutivne narave. Sicer pa se po tedaj veljavnih predpisih prenos delnic sploh ni vpisoval v sodni register. Ker Trgovsko podjetje T. nikoli ni imelo družbenega kapitala, zanj določbe Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij sploh ne morejo veljati. Njegovi trajni viri sredstev imajo že od ustanovitve dalje prave lastnike. Vrnitev v naravi pa preprečuje tudi določba 16. člena Zakona o denacionalizaciji, ki ureja primere, ko se nacionalizirano premoženje nahaja v mešanem podjetju. V primeru mešanih podjetij pa se lahko nacionalizirano premoženje vrača le v obliki kapitalskega deleža. Za vrnitev v naravi tedaj obstajajo pravne ovire. Predlagatelji imajo zato le pravico do odškodnine. Reviziji naj se zato tako ugodi, da se predlog proti Trgovskemu podjetju T. v celoti kot neutemeljen zavrne.

Revizija je bila vročena predlagateljem, ki nanjo niso odgovorili, ter tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (390. in 400. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Revizija je utemeljena.

Kot je pravilno ugotovilo že pritožbeno sodišče, je potrebno utemeljenost predloga presojati izključno na podlagi določb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS -, Uradni list SRS št. 17/78 - 8/90, Uradni list RS št. 12/92). Zato revizijske trditve, ki se nanašajo na določbe Zakona o denacionalizaciji, Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in uredbe o vpisu podjetij v sodni register, za odločitev v tej nepravdni zadevi niso odločilnega pomena in revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.

Predlagatelji so v predlogu jasno in opredeljeno navedli, da zahtevajo vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS. Ta določa, da je potrebno v primeru, ko je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, zaplenjeno premoženje vrniti obsojencu oziroma njegovim dedičem. Če vrnitev zaplenjenega premoženja ali posameznih njegovih delov stvarno ali pravno ni več mogoča, mora povrniti dejansko vrednost tega premoženja po času izdaje sklepa o vrnitvi in po stanju v času zaplembe družbenopolitična skupnost, ki je premoženje prevzela.

Zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja je odpadla pravna podlaga, zaradi česar imajo obsojenec oziroma njegovi dediči pravico do satisfakcije. To pa jim je po določbah ZIKS dolžan dati le tisti subjekt, ki je zaplenjeno premoženje prevzel. Tudi presoja obstoja dejanskih ali pravnih ovir za vrnitev v naravi je zato, ob upoštevanju določb ZIKS, mogoča le v razmerju do tistega subjekta, ki je premoženje prevzel. To pa je bila lahko le družbenopolitična skupnost (142. člen ZIKS). Trgovsko podjetje T., ki med tovrstne pravne subjekte ne sodi, zato na podlagi določb ZIKS ne more biti zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja niti v naravi, niti v obliki odškodnine. Zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije zato predlog v delu, ki se nanaša na Trgovsko podjetje T., na podlagi določb ZIKS ni utemeljen. Reviziji je bilo tedaj potrebno ugoditi, sklepa sodišč druge in prve stopnje pa v delu, ki se nanaša na Trgovsko podjetje T., Ljubljana, razveljaviti.

Kljub temu, da na podlagi določb ZIKS stvarna legitimacija Trgovskega podjetja T. ni podana, pa revizijsko sodišče predloga v delu, ki se nanaša na Trgovsko podjetje T. ni zavrnilo, ampak je odločilo, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tako je ravnalo ob upoštevanju narave razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, ter položaja posameznih udeležencev v tem postopku, pa tudi dejstva, ki pa je v dosedanjem postopku ostalo nerazjasnjeno, da naj bi bil, vsaj po trditvah predlagateljev, glede istih nepremičnin proti udeležencem postopka v teku tudi postopek denacionalizacije.