Social court appeal dismissed for lack of specific Supreme Court decisions proving deviation from established legal standards.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o nedopustitvi revizije.

[JEDRO]

Ker tožnik v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ni navedel konkretnih odločitev vrhovnega ali višjega sodišča, s katerimi bi dokazal pavšalne trditve, da opredelitev vseh življenjskih potreb v tej zadevi odstopa od pravnih standardov, oblikovanih v sodni praksi, pritožba ni utemeljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke P-734958 z dne 3.8.2004 in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Ugotovilo je, da se tožnik še samostojno hrani in umiva in je ob pomoči ortopedskih pripomočkov še pokreten.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob sicer pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je soglašalo, da tožnik ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Pravica do nižjega dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večina osnovnih življenjskih potreb pa je bila tožniku že priznana. Hkrati je sodišče sklenilo, da se v tej zadevi revizija ne dopusti, ker razlogi za dopustitev revizije iz 1. odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) niso podani.

Zoper sklep o nedopustitvi revizije vlaga tožnik pritožbo in navaja, da so razlogi za dopustitev revizije podani. Smiselno uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede sposobnosti samostojnega gibanja in hranjenja, oziroma opredelitev drugačnega pravnega standarda glede teh vprašanj, kot so se oblikovali v sodni praksi po uveljavitvi določb o pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 4. točko 31. člena ZDSS-1 v socialnih sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo revizija ni dovoljena. V skladu s 5. točko tega člena bi jo lahko sodišče dopustilo le, če bi bilo od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo (1. odstavek 32. člena ZDSS-1).

Višje sodišče je ugotovilo, da ti razlogi niso podani.

V skladu z določbami 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko stranka zoper sklep o nedopustitvi reviziji vloži pritožbo le glede vprašanja odstopa pravnomočne sodbe od sodne prakse vrhovnega sodišča ali glede vprašanja enotnosti sodne prakse višjega sodišča, če vrhovno sodišče o bistvenih vprašanjih spora še ni odločalo.

Tožnik v pritožbi ni navedel konkretnih odločitev vrhovnega ali višjega sodišča, s katerimi bi dokazal svoje pavšalne trditve, da opredelitev vseh osnovnih življenjskih potreb v tej zadevi odstopa od pravnih standardov, oblikovanih v sodni praksi glede tega vprašanja v času po uveljavitvi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Pritožbeni razlog iz 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 zato ni podan.

Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se glede na navedene določbe ZDSS-1 sklep o nedopustitvi revizije ne more izpodbijati. Hkrati sodišče ugotavlja, da pri izdaji izpodbijanega sklepa niso bile storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 32. člena ZDSS-1, ob reševanju pritožbe sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče na podlagi smiselne uporabe določb 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.