Supreme Court dismisses appeal; employer failed to prove employee's unauthorized absence under reversed burden of proof.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the employer's appeal against a labor court judgment that reinstated the employee's rights. The lower courts found that the employer failed to prove the employee's absence from work was unauthorized, noting the employee was actually on annual leave and prevented from returning. The Supreme Court upheld this decision, ruling that under the reversed burden of proof, the employer must demonstrate a valid reason for termination, which they could not do.
Legislator headnote
AI generatedArticle 9(2) of the Convention No. 158; The employer bears the burden of proof to demonstrate a valid reason for terminating an employment relationship based on the employee's conduct or operational needs, and failure to do so requires reinstatement of rights.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Ker v skladu s pravilom o obrnjenem dokaznem bremenu toženec ni dokazal, da je bil tožnik z dela odsoten neupravičeno, zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja ni bil podan.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 17.1.2002 in 4.2.2002 o prenehanju delovnega razmerja tožnika z 10.1.2002 zaradi petdnevne neupravičene odsotnosti z dela in nevrnitve na delo ter tožniku za čas do 22.4.2002 priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da tožnik od 10.1.2002 dalje ni neupravičeno izostal z dela, saj ga je s tem dnem toženec poslal na koriščenje letnega dopusta iz preteklega leta, prav tako pa mu je 21.1.2002 toženec preprečil ponovni nastop dela.
Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je prišlo sodišče do zaključka, da tožnik po 10.1.2002 ni bil neupravičeno odsoten z dela, po vsestranski oceni izvedenih dokazov, ob hkratni ugotovitvi mogočega motiva, zakaj se je toženec hotel tožnika znebiti.
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec revizijo, formalno iz vseh revizijskih razlogov. Sodišču očita nejasne in protislovne razloge sodbe, graja zaključek sodišča, da je dokazno breme za obstoj razlogov za prenehanje delovnega razmerja tožnika na njegovi strani, zanika pravico tožnika do vrnitve na delo po petdnevni neupravičeni odsotnosti in poleg kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava sodišču očita tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.
Revizija ni utemeljena.
Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Toženec v reviziji smiselno ponavlja navedbe iz pritožbe glede domnevnih nasprotij v sodbi sodišča prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem neupravičenosti oziroma upravičenosti tožnikove odsotnosti z dela. Na te navedbe je ustrezno odgovorilo že drugostopno sodišče in utemeljeno soglašalo z dokazno oceno, da toženec neupravičenosti tožnikove odsotnosti z dela ni uspel dokazati. Revizijske navedbe o bistvenih kršitvah določb postopka zaradi nasprotij v obrazložitvi izpodbijane sodbe zato niso utemeljene.
Glede na to, da zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog, sodišče revizijskim navedbam, da je bilo dejansko stanje v zvezi z neupravičenostjo tožnikovih izostankov zmotno ugotovljeno, ni moglo slediti.
Glede očitka zmotne uporabe materialnega prava, ker je sodišče izhajalo iz predpostavke, da je na tožencu dokazno breme, da je tožnik z dela izostal neupravičeno in da je imel po petih dnevih pravico vrniti se na delo, sodišče poudarja, da je pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu v sporu o prenehanju delovnega razmerja izrecno določeno v drugem odstavku 9. člena Konvencije MOD, št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ki jo je ratificirala oziroma glede katere je prevzela ratifikacijo tudi naša država in je tako del pravnega reda Republike Slovenije (Ur. l. SFRJ, Mednarodne pogodbe, št. 4/84, v zvezi z Aktom o nasledstvu - Ur. l. RS, št. 15/92). Konvencija izrecno določa, da je dokazno breme, da obstoja resen razlog za prenehanje delovnega razmerja v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, na strani delodajalca.
Ker v skladu s tem pravilom toženec ni dokazal, da bi bil tožnik po 10.1.2002 neupravičeno odsoten z dela v tem smislu, da bi samovoljno izostal, je sodišče pravilno presodilo, da zakoniti razlogi za prenehanje delovnega razmerja tožnika niti v smislu določb 5. točke in niti v smislu 6. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) niso bili podani.
Glede na povedano je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.