Supreme Court dismisses appeal against refusal of review due to lack of final administrative decision prerequisite.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep o nedopustitivi revizije.

[JEDRO]

Pritožnik ni navedel razlogov za pritožbo iz navedene določbe ZDSS-1, revizijsko sodišče pa jih tudi ni ugotovilo, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zavrglo tožbo v tistem delu, v katerem je tožnik zahteval plačilo dodatka za pomoč in postrežbo za čas od 1.1.2000 do 30.4.2002. Ugotovilo je, da ni podana procesna predpostavka po 63. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1), ker o zatrjevani pravici tožnika ni bilo dokončno odločeno z upravnim aktom - odločbo tožene stranke.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: VDSSL) je zavrnilo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje in revizije ni dopustilo. Sklep je VDSS utemeljilo s tem, da "je stališče, da je dokončna odločba toženca procesna predpostavka za obravnavanje tožbe po vsebini in da se, če le-ta ni podana, tožba zavrže, ustaljeno v sodni praksi drugostopenskega sodišča (enako pa tudi sodne prakse Vrhovnega sodišča RS) in izhaja iz že navedenih zakonskih postopkovnih določb".

Tožnik se je zoper tak sklep pritožil, V pritožbi je navajal, da sklep ni utemeljen, da VDSSL ni pravilno odločilo in da ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za čas od 1.1.2000 do 30.4.2002.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 se v postopku s pritožbo zoper sklep, s katerim VDSSL revizije ne dopusti, smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 do 36/2004, v nadaljevanju: ZPP) o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, torej določbe 363. do 366. člena ZPP.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VS RS) je pri preizkusu izpodbijanega sklepa moralo najprej po uradni dolžnosti ugotoviti, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. ali 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366.

členom ZPP). Ugotovilo je, da takšne kršitve niso podane.

Nato je bilo treba ugotoviti, ali je podan kateri od razlogov, ki sta navedena v 2. alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 in zaradi katerih mora sodišče revizijo dopustiti. Le v tem okviru je presojati utemeljenost tožnikove pritožbe.

Dopustnost revizije je presojati glede vprašanj:

- ali odločba VDSSL odstopa od sodne prakse VS RS glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev in

- ali v praksi VDSSL o tem vprašanju ni enotnosti, VS RS pa o tem še ni odločilo.

V zvezi z dopustnostjo revizije v socialnih sporih, v katerih je bila predmet spora pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, je ugotoviti, da sta VDSSL in VS RS v takšnih primerih revizijo zavrgli. Takšna odločitev je temeljila na določbi 37. člena prej veljavnega Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98, v nadaljevanju: ZDSS). To sodišče ugotavlja, da odločanje na VDSSL v teh primerih ne odstopa od sodne prakse VS RS, v odločitvah VDSSL pa ni neenotnosti. Tožnik tudi v pritožbi ni zatrjeval, da je podan kateri od pogojev, ki jih ureja navedena 2. alinea 32. člena ZDSS-1. Pogoja za ugoditev pritožbi torej nista podana.

Po obrazloženem je VS RS pritožbo tožnika na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 32. člena ZDSS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.