Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII Ips 291/2004 ECLI:SI:VSRS:2005:VIII.IPS.291.2004 AI generated

Court rejects appeal by non-lawyer due to lack of recognized foreign legal qualification.

Case Number Sklep VIII Ips 291/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the applicant's appeal against a final judgment regarding their employment as a lawyer. The applicant, holding a foreign judicial degree from Croatia, attempted to file the appeal personally without a licensed Slovenian lawyer. The court ruled that foreign academic certificates are only recognized if mutual recognition agreements exist or if the degree is officially nostrified in Slovenia. Since no such agreement existed between Slovenia and Croatia at the time, the foreign degree did not qualify as a Slovenian bar qualification, rendering the applicant ineligible to file the appeal personally.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravniškem državnem izpitu; Zakon o pravdnem postopku: Foreign judicial degrees are not recognized as Slovenian bar qualifications absent mutual recognition agreements or official nostrification, thereby disqualifying holders from personally filing appeals.

Keywords

AI generated
foreign legal qualification nostrification requirements personal appeal filing bar admission status supreme court jurisdiction legal professional conduct reciprocal recognition

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Potrdila organa tuje države o opravljenem strokovnem izpitu ni mogoče upoštevati kot dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, razen v primeru med državama dogovorjene vzajemnosti ali ustrezne nostrifikacije tujega spričevala.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 1.8.2002 o razporeditvi na delovno mesto pravnik in za priznanje plače v skladu s sklepom, št. 006/10-3/98 z dne 5.5.1998, tudi po 5.9.2002 in hkrati zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku izstaviti v podpis pogodbo o zaposlitvi.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Glede na osebno vloženo revizijo je tožnik sodišču predložil spričevalo Ministrstva za pravosodje Republike Hrvaške o opravljenem pravosodnem izpitu z dne 17. oktobra 1991 pred organi Republike Hrvaške v Zagrebu.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 12/03) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (1. odstavek 367. člena ZPP), ki se lahko vloži le ob pogojih in na način, kot to ureja zakon. Tako ZPP v 3. odstavku 86. člena izrecno določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, torej tudi v postopku z revizijo, opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. V skladu s 4. odstavkom to sicer ne velja za stranko ali njenega zakonitega zastopnika, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s 1. odstavkom 7.

člena ZPP je dokazno breme glede izpolnjevanja kvalifikacije za vložitev izrednega pravnega sredstva na stranki, ki takšno kvalifikacijo zatrjuje.

Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik diplomirani pravnik, vendar nima opravljenega pravniškega državnega izpita v smislu določb Zakona o pravniškem državnem izpitu (Ur.l. RS, št. 13/94 in 55/2003), oziroma izpita, ki bi bil glede na določbe 34. člena navedenega zakona v Republiki Sloveniji izenačen s pravniškim državnim izpitom.

Tožnik je ob vložitvi revizije sicer predložil spričevalo o opravljenem pravosodnem izpitu v Republiki Hrvaški v mesecu oktobru leta 1991, ko sta bili Republika Slovenija in Republika Hrvaška že samostojni državi. Potrdila organa tuje države o opravljenem strokovnem izpitu v Republiki Sloveniji ni mogoče upoštevati, razen v primeru med državama dogovorjene vzajemnosti ali ustrezne nostrifikacije tujega spričevala pred pristojnimi organi Republike Slovenije (Zakon o nostrifikaciji šolskih spričeval - Ur.l. SRS, št. 42/72). Ker z Republiko Hrvaško ni dogovorjena vzajemnost glede priznavanja tovrstnih izpitov in ker tožnik ni predložil dokaza o priznanju pred hrvaškimi organi opravljenega pravosodnega izpita v Republiki Sloveniji, tega izpita ni mogoče šteti za izpit, ki bi bil izenačen s pravniškim državnim izpitom v smislu določb 34. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu in 4. odstavka 86. člena ZPP.

Tako tožnik ne izpolnjuje pogojev za vložitev revizije.

Na podlagi 2. odstavka 374. člena ZPP revizija ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki nima te pravice. Na podlagi določb 377. člena ZPP nedovoljeno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom, če ni tega storil v mejah svojih pravic že sodnik sodišča prve stopnje.

Ker tožnik ni imel pravice za vložitev revizije, jo je sodišče na podlagi gornjih določb ZPP kot nedovoljeno zavrglo.