Court ruled that a dispute over active employment policy funds is a civil property matter, not a social dispute, making regular courts competent.
Legislator summary
AI generatedThe Labor and Social Court declared itself incompetent, transferring the case to the District Court regarding a claim for reimbursement of unemployment insurance contributions. The plaintiff argued this was a civil dispute arising from an agreement on active employment policy measures under the Employment and Unemployment Insurance Act. The Supreme Court agreed, determining the relationship was contractual and civil rather than a statutory social dispute, thus affirming the District Court's jurisdiction.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih in socialnih sodiščih; Zakon o pravdnem postopku: Disputes concerning active employment policy measures between employers and the Fund, governed by contract, constitute civil property disputes and fall under the jurisdiction of regular courts, not social courts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
[JEDRO]
V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od socialnih sporov, izrecno naštetih v ZDSS, temveč za spor med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 48.a členu ZZZPB. Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo med zavodom in delodajalcem. Zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno redno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnik je v tožbi, vloženi pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani dne 24. 5. 2004, navajal, da je s toženo stranko kot samostojnim podjetnikom sklenil pogodbo o povračilu stroškov plačila prispevkov na podlagi 48. a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 69/98 -
ZZZPB). Ker tožena stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila, zahteva Zavod vračilo prejetih sredstev.
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom št. Ps 1289/2004-6 z dne 26. 1. 2005 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Štelo je, da spor ne spada med socialne spore, za katere 7. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 - ZDSS-1) predpisuje pristojnost socialnega sodišča. Tožeča stranka uveljavlja povračilo prispevkov, kar je eden izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Odobritev povračila prispevkov je ukrep aktivne politike zaposlovanja, o čemer delodajalec in Zavod skleneta pogodbo, zaradi česar naj bi šlo za civilni oziroma premoženjski spor.
Okrajno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki je po določilih 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) pristojno za reševanje sporov o pristojnosti med sodišči razne vrste. V predlogu navaja le, da ocenjuje, da je v tej zadevi stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče.
Vrhovno sodišče je v podobnih sporih o pristojnosti med socialnim in rednim sodiščem že odločalo (sklepi opr. št. VIII R 14/2004 z dne 6. 9. 2004, VIII R 22/2004 z dne 10. 12. 2004 in VIII R 23/2004 z dne 10. 12. 2004). V vseh primerih je enako odločilo, da je v tovrstnih sporih pristojno redno sodišče, ker ne gre za enega od izrecno določenih socialnih sporov. V prej navedenih zadevah je Vrhovno sodišče odločalo na podlagi 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl. - ZDSS), vendar tudi novi ZDSS-1 ni prinesel sprememb v določbah o pristojnosti v socialnih sporih, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev (določbe ZDSS-1 je na podlagi prvega odstavka 84. člena ZDSS-1 treba uporabiti v obravnavani zadevi tudi za odločitev o pristojnosti). V predmetnem sporu ne gre za spor iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in tudi ne za spor o plačevanju prispevkov za to zavarovanje (prva alinea 3. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1). Prav tako ne gre za spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev ali spor o povrnitvi škode, ki bi jo zavarovanec povzročil zavodu (drugi odstavek 7. člena ZDSS-1). V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od izrecno naštetih socialnih sporov, temveč gre za spor med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 48. a členu ZZZPB. Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo med zavodom in delodajalcem. Zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno redno sodišče.
Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 19. člena ZDSS-1, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno okrajno sodišče.