Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII Ips 224/2003 ECLI:SI:VSRS:2003:VIII.IPS.224.2003 AI generated

Appeal dismissed because the disputed monetary claim's value could not be verified against the statutory threshold.

Case Number Sklep VIII Ips 224/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal because the value of the disputed part of the final judgment could not be determined to exceed the statutory threshold. The appellant argued that the first-instance court incorrectly calculated wage differentials, but failed to specify the exact monetary amount in their request. Consequently, the court could not verify if the appeal met the minimum value requirement for admissibility under the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 367. člen (2. odstavek); ZPP 39. člen: An appeal is inadmissible if the value of the disputed part of the final judgment, as determined by the relevant valuation article, does not exceed the statutory limit, and the court cannot ascertain this value from the file.

Keywords

AI generated
admissibility of appeal monetary threshold value of disputed claim code of civil procedure supreme court review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi ni bil postavljen ustrezen zahtevek niti ni izračunano, kakšna je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, vrednost spornega dela pa tudi ni razvidna iz ostalih podatkov v spisu, revizijsko sodišče ni moglo ugotoviti, če vrednost izpodbijane denarne dajatve v reviziji presega z zakonom določen znesek za dovoljenost revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodbo pod točko 2. izreka odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati razliko plače med količnikoma 3,60 in 4,16 za čas od 10.3.1997 do 30.9.1997, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečne plače do plačila.

Sodišče druge stopnje je v tem delu pritožbi obeh strank zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo glede izreka pod 2., to je v delu, v katerem je bilo odločeno o plačilu razlike v plači, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da v tožbenem zahtevku ni navajal količnikov, ker je predlagal, da se ga razvrsti v plačilni razred in se na podlagi tega izračuna pripadajoči količnik. Prvostopenjsko sodišče je samo opredelilo količnik in priznalo tožniku razliko v plači. Tako opredeljen količnik je bil napačen in v nasprotju z veljavnimi prepisi. Zato je predlagal, da se reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 21. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 14/94 in 20/98) je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dovoljena revizija v primerih, ki jih dopušča ZPP.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da se v reviziji dejansko izpodbija odločitev glede plačila razlike v plači, kar je vsebinsko denarni zahtevek. Zato se glede dovoljenosti revizije uporabljajo določbe drugega odstavka 367. člena ZPP.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi ni bil postavljen ustrezen zahtevek niti ni izračunano, kakšna je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, vrednost spornega dela pa tudi ni razvidna iz ostalih podatkov v spisu, revizijsko sodišče ni moglo ugotoviti, če vrednost izpodbijane denarne dajatve v reviziji presega z zakonom določen znesek za dovoljenost revizije. Zato je zaključilo, da ni izpolnjen zahtevan pogoj glede dovoljenosti oziroma za vsebinsko obravnavo revizije in je revizijo zavrglo.

Revizijsko sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določb 377. člena ZPP.