Appeal dismissed because applicant only raised material law error, not procedural defects, barring mandatory review.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the applicant's appeal, which was filed solely on grounds of erroneous application of substantive law. The applicant argued that the lower court should have reconsidered the case due to a procedural defect regarding the statute of limitations, but the appeal did not explicitly challenge the dismissal of the claim itself. The court ruled that under Article 371 of the Civil Procedure Act, the appellate court is only obligated to review the correct application of substantive law and cannot examine procedural violations by its own motion when the appeal does not address them.
Legislator headnote
AI generatedArticle 371 of the Civil Procedure Act; Article 375 of the Civil Procedure Act: The appellate court reviewing an appeal based solely on erroneous application of substantive law is not obligated to examine procedural violations by its own motion.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Ker je tožeča stranka revizijo vložila samo zaradi zmotne uporabe
materialnega prava, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni smelo po
uradni dolžnosti preizkušati glede bistvenih kršitev določb pravdnega
postopka. Zaradi določb 371.člena ZPP bi jo lahko preizkusilo le v
materialnopravnem smislu, ne pa tudi glede zavrženja tožbe, ker teh
razlogov revizija ne uveljavlja. Revizijsko sodišče zato ni smelo
obravnavati vprašanj v zvezi s stvarno pristojnostjo in pravnim
značajem tožničine terjatve.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožbo tožnice, s katero je ta
uveljavljala plačilo zapadlih štipendij v času študijskih let 1992/93
do vključno 1969/97 v znesku 1,505.364 SIT s pripadajočimi zamudnimi
obrestmi. Ugotovilo je, da tožnica v roku, ki je določen v 31. členu
zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št.
19/94 in nadalj.) ni izpodbijala odločbe Ministrstva za delo, družino
in socialne zadeve z dne 14.10.1998 in zato ni podana procesna
predpostavka po 30.členu ZDSS.
Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno
in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Zoper pravnomočni sklep je tožnica vložila revizijo zaradi
revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je,
da je bil spor sprožen samo zaradi izplačila štipendij, ne zaradi
pravice do nje, in navajala dokaze za to trditev. Predlagala je, da
revizijsko sodišče reviziji ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in
zadevo vrne v novo sojenje.
Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem
postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj) vročena
nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnemu
državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni utemeljena.
Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in
samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge
stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki
se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.
Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava
(371. člena ZPP).
Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče
vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja,
zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih revizijskih
navedb ni preizkušalo.
Ker je tožeča stranka revizijo vložila samo zaradi zmotne uporabe
materialnega prava, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni smelo po
uradni dolžnosti preizkušati glede bistvenih kršitev določb pravdnega
postopka. Zaradi določb 371.člena ZPP bi jo lahko preizkusilo le v
materialnopravnem smislu, ne pa tudi glede zavrženja tožbe, ker teh
razlogov revizija ne uveljavlja. Revizijsko sodišče zato ni smelo
obravnavati vprašanj v zvezi s stvarno pristojnostjo in pravnim
značajem tožničine terjatve.
Ker je bila tožba tožnice iz procesnih razlogov zavržena kot
nedovoljena, ker naj ne bi bila izpolnjena procesna predpostavka,
sodišče v sporni zadevi materialnega prava ni uporabilo. Zato je
revizijski ugovor o zmotni uporabi tega prava v izpodbijanem sklepu
sodišča druge stopnje neutemeljen.
Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo
378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.