Supreme Court dismisses appeal on pension calculation, ruling statutory rules correctly applied despite missing pre-1970 work period.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's appeal against a second-instance decision awarding her invalidity pension. The plaintiff argued the pension base was calculated incorrectly using only six years of earnings instead of the required ten, and claimed procedural errors regarding her absence from hearings. The court held that the lower courts correctly applied the Social Insurance Act, noting the plaintiff had no qualifying work period after January 1, 1970, and that sick leave and maternity benefits were properly included in the calculation base.
Legislator headnote
AI generatedZPIZ (1992) pr. 43. odst. 1; ZPP 370. in 371. odst. 3: The Supreme Court dismisses an appeal when the lower court correctly applied statutory pension calculation rules based on the most recent ten-year period, even if the applicant lacks a qualifying work history within that timeframe, and when the appeal fails to allege a reversible error of fact or law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Po določbi prvega odstavka 43. člena ZPIZ (1992) je pokojnina odmerjena od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec dobil v katerih koli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1.1.1970. V to pokojninsko osnovo se po določbah 45. člena ZPIZ vštevajo tudi plače za čas prejemanja nadomestila plače po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in otroškem varstvu, kar pomeni, da tožnica zaradi bolniškega staleža oziroma porodniške ni bila prikrajšana. Res je, da ji v pokojninsko osnovo niso bile vštete plače iz desetletnega obdobja, vendar zato, ker takega obdobja dela po 1.1.1970 ni imela. Pri odmeri invalidske pokojnine so bile upoštevane določbe 65. in 66. člena ZPIZ (1992), zato revizijsko sodišče po proučitvi celotne zadeve ugotavlja, da je sodišče tožnici priznalo oziroma odmerilo invalidsko pokojnino v skladu z veljavnimi predpisi.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in razveljavilo dokončno odločbo tožene stranke št. P.0851.668 z dne 1.7.1996 in tožnici namesto invalidske pokojnine v znesku 27.278,62 SIT priznalo invalidsko pokojnino v znesku 29.312,69 SIT od 11.7.1995 dalje z ustreznimi valorizacijami do 1.8.1999.
Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno in potrdilo sodbo in popravni sklep sodišča prve stopnje.
Zoper pravnomočno sodbo je tožnica vložila laično revizijo brez izrecno navedenega revizijskega razloga. Navajala je, da je bil postopek sodišča nepravilen, da je zbolela med redno zaposlitvijo, da član ZPIZ ni bil prisoten na obravnavah, da ni smela fotokopirati izračuna izvedenca, da pri izračunu pokojninske osnove ni bilo upoštevano desetletno povprečje, ampak samo šestletno, pa še takrat je bila v bolniški ali porodniškem staležu. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in upošteva njeno mnenje.
Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnem državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni utemeljena.
Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člena ZPP).
Niti v zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) niti v ZPP ni določbe, ki bi zahtevala udeležbo stranke na obravnavah. Zato za rešitev zadeve ni pomembno, če se predstavniki tožene stranke obravnav pred sodiščem niso udeleževali.
Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih revizijskih navedb ni preizkušalo.
Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi, saj je sodišče odločilo skladno z določbami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ (1992) - Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.).
Po določbi prvega odstavka 43. člena ZPIZ (1992) je pokojnina odmerjena od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec dobil v katerih koli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1.1.1970. V to pokojninsko osnovo se po določbah 45. člena ZPIZ vštevajo tudi plače za čas prejemanja nadomestila plače po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in otroškem varstvu, kar pomeni, da tožnica zaradi bolniškega staleža oziroma porodniške ni bila prikrajšana. Res je, da ji v pokojninsko osnovo niso bile vštete plače iz desetletnega obdobja, vendar zato, ker takega obdobja dela po 1.1.1970 ni imela. Pri odmeri invalidske pokojnine so bile upoštevane določbe 65. in 66. člena ZPIZ (1992), zato revizijsko sodišče po proučitvi celotne zadeve ugotavlja, da je sodišče tožnici priznalo oziroma odmerilo invalidsko pokojnino v skladu z veljavnimi predpisi.
Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.