Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII Ips 100/2004 ECLI:SI:VSRS:2004:VIII.IPS.100.2004 AI generated

Appeal dismissed because claim value under 1 million SIT precludes review under Article 367(2) of the Civil Procedure Act.

Case Number Sklep VIII Ips 100/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court rejected the applicant's appeal against a final labor court judgment awarding unpaid wages. The applicant argued that the defendant had previously acknowledged the debt, but the court held that review is only permitted if the disputed amount exceeds one million SIT. Since the court considers only the principal claim for valuation purposes, the threshold was not met, rendering the appeal inadmissible.

Legislator headnote

AI generated

Article 367(2) of the Civil Procedure Act; Article 39(1) of the Civil Procedure Act: Review proceedings are not permitted when the value of the disputed subject matter does not exceed one million SIT, as only the principal claim is considered for valuation.

Keywords

AI generated
civil procedure act review proceedings claim value threshold labor dispute final judgment

Cited Legislation

AI generated
Article 367(2) of the Civil Procedure Act
Article 39(1) of the Civil Procedure Act
Article 375 of the Civil Procedure Act
Article 21 of the Act on Labor and Social Courts
Article 377 of the Civil Procedure Act
Article 155(1) of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže. Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

[JEDRO]

Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (sklepa) ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi vrednost uveljavljane denarne terjatve tožeče stranke ne presega z zakonom določenega zneska, saj se po določbi prvega odstavka 39. člena ZPP kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati razliko plače v znesku 800.159,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila. Glede razporeditve tožnika, čakanja na delo in prenehanja delovnega razmerja, je bil tožbeni zahtevek umaknjen in je sodišče v tem delu postopek ustavilo.

Sodišče druge stopnje je s sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je tožena stranka med različnimi postopki mnogokrat pripoznala dolgovane plače, zato ugovor zastaranja ne bi smel biti sprejet. Zato je predlagal, da se reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala, da se revizija zavrne.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 21. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 14/94 in 20/98) je tudi v delovnih sporih, če gre za premoženjski zahtevek, zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dovoljena revizija v primerih, ki jih dopušča ZPP.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (sklepa) ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi vrednost uveljavljane denarne terjatve tožeče stranke ne presega z zakonom določenega zneska, saj se po določbi prvega odstavka 39. člena ZPP kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj.

Revizijsko sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določb 377. člena ZPP.

O stroških revizijskega postopka je sodišče odločilo v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.