Legislator Case Law & Legislation
Sodba VIII Ips 100/2002 ECLI:SI:VSRS:2003:VIII.IPS.100.2002 AI generated

Appeal dismissed: Severance pay denied for lawful dismissal without contractual coercion conditions met.

Case Number Sodba VIII Ips 100/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against the second-instance court's rejection of a severance pay claim. The appellant argued for compensation based on a contract clause triggered by wrongful dismissal, but the court found the termination lawful and non-coerced. Consequently, the statutory conditions for severance pay under the employment contract were not met, rendering the appeal unfounded.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 371. člen; 370. člen; 378. člen: In a review proceeding, the court is bound by the factual findings of lower courts and may only examine the appeal within the scope of stated grounds; a review based solely on disagreement with the lower court's assessment of evidence is inadmissible.

Keywords

AI generated
severance pay entitlement lawful dismissal review procedure limits evidence assessment contractual termination conditions non-coerced termination ZPP review grounds

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Tožnik je bil zakonito razrešen z delovnega mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Izkazan je bil predpisan razlog za razrešitev, odločitev je sprejel za to pristojni organ po predpisanem postopku. Njegova odločitev ni bila izsiljena. Zato ni bilo podlage za izplačilo odpravnine, saj za kaj takega niso obstajali s pogodbo dogovorjeni pogoji.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu, zavrnilo pa je njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine zaradi razrešitve. Po pogodbi o zaposlitvi na delovnem mestu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je bila določena odpravnina v višini dvanajstih plač v primeru izsiljene ali nezakonite razrešitve. Sodišče je ugotovilo, da je o razrešitvi tožnika odločil za to pristojni organ (direktorica), da je odločitev imela pravno podlago in da ni bila izsiljena.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zoper zavrnilni del prvostopne sodbe zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo.

Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožnik vložil revizijo. V reviziji ne navaja izrecno revizijskih razlogov, revizijskemu sodišču le predlaga, naj po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. Tožnik nato v reviziji prikazuje postopek sprejemanja odločitev, ki so pripeljale do njegove razrešitve. Ne strinja se z dokazno oceno sodišča, da njegova razrešitev ni bila izsiljena oziroma nezakonita.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 -ZPP) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Tožnik bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne uveljavlja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni ne moglo ne smelo preizkušati.

Po izrecni določbi tretjega odstavka 370.člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato navedb tožeče stranke o dejanskih okoliščinah in dokazni oceni sodišča o postopkih odločanja na Delavskem svetu, vsebini in vrstnem redu teh odločitev ter o namenu njihovega sprejemanja, ni mogoče upoštevati. Nestrinjanje z dokazno oceno sodišča pa še ne pomeni, da je sodba nepravilna in nezakonita.

Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Predmet revizije je le odločitev sodišča o zavrnitvi plačila odpravnine zaradi razrešitve, torej odločitev o denarnem zahtevku tožnika. Dejanska podlaga za tako odločitev, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje in presojalo sodišče druge stopnje, je naslednja:

- v pogodbi o zaposlitvi je bila določena odpravnina za primer izsiljene ali nezakonite razrešitve oziroma prenehanja delovnega razmerja,

- mandat tožnika kot delavca s posebnimi pooblastili je bil po Statutu tožene stranke vezan na mandat direktorja, zato je novoimenovana direktorica imela pravno podlago za razrešitev tožnika,

- nezadovoljstva delavcev s staro vodilno ekipo ni mogoče šteti za nelegalen ali nelegitimen pritisk za razrešitev tožnika.

Iz dejanskih ugotovitev, na katere je vezano tudi revizijsko sodišče, tako izhaja, da je bil tožnik zakonito razrešen z delovnega mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Izkazan je bil predpisan razlog za razrešitev, odločitev je sprejel za to pristojni organ po predpisanem postopku. Njegova odločitev ni bila izsiljena. Zato ni bilo podlage za izplačilo odpravnine, saj za kaj takega niso obstajali s pogodbo dogovorjeni pogoji.

Ker glede na navedeno izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).