Appeal dismissed because the disputed amount did not exceed the statutory threshold for review in property disputes.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the appeal filed against a final labor court judgment ordering the payment of approximately 758,866 SIT for training costs. The appellant argued for a full review of the decision, but the court found the procedural condition for review in property disputes was not met. Consequently, the appeal was dismissed as inadmissible because the value of the disputed portion did not exceed the statutory limit of one million SIT.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. člen 2. odst. 2; 377. člen: In property disputes, an appeal against a final judgment is admissible only if the value of the disputed part exceeds the statutory threshold; otherwise, the appeal is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega z zakonom določenega zneska, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj. Zato je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določbe 377. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki stroške specializacije in sicer nadomestilo plač, izplačanih za čas specializacije in kotizacijo za specializacijo. S pogodbo o specializaciji se je tožena stranka zavezala ostati v delovnem razmerju najmanj toliko časa, kot je trajala specializacija, v primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi pa je bila dogovorjena vrnitev celotnega zneska za specializacijo. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti za čas od izplačila posameznih zneskov nadomestil, toženo stranko je zavezalo k plačilu zamudnih obresti od dneva, ko je tožeča stranka vračilo zahtevala.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z ugotovljenim dejanskim stanjem in pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da pogodbeno določilo o obveznosti vrnitve stroškov specializacije ni nično in da je tožena stranka kršila pogodbeno obveznost.
Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov.
Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.
Revizija ni dovoljena.
Z izpodbijano sodbo je pravnomočno odločeno o tožbenem zahtevku za plačilo zneska 758.866,00 SIT, tožbeni zahtevek za razliko do zneska 3.666.691,00 SIT pa je bil prav tako pravnomočno zavrnjen - v zavrnilnem delu se tožeča stranka zoper sodbo sodišča prve stopnje ni pritožila. Predmet spora je denarna terjatev iz naslova kršitve pogodbe, torej gre za premoženjski spor. Po določbi 21. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 14/94 in 20/98 - ZDSS) je tudi v delovnih sporih, če gre za premoženjski spor, zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dovoljena revizija v primerih, ki jih dopušča Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP). ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT.
Predmet revizije tožene stranke je pravnomočna sodba, s katero ji je bilo naloženo plačilo zneska 758.866,00 SIT. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe tako ne presega z zakonom določenega zneska, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj. Zato je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določbe 377. člena ZPP.