Appeal granted; lower courts reversed for misapplication of law regarding sick pay rights during disability assessment transition.

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Z določbo 34. člena ZZVZZ je predpisana izjema glede uživanja pravice zavarovanca do nadomestila plače. Po 2. odstavku tega zakonskega določila zavarovancu ta pravica ne preneha z zaključkom zdravljenja oziroma povrnitvijo delovne zmožnosti, temveč mu gre do dneva pravnomočnosti oziroma dokončnosti določbe ZPIZ o ugotovitvi invalidnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek J. T., da se kot nezakonita razveljavi odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 2.3.1999 št. 1700-1295/2-98 in se mu prizna začasna nezmožnost za delo tudi po 5.12.1998 s pravico do nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela. Ugotovilo je, da je bila odločitev tožene stranke o začasni nezmožnosti za delo tožnika zaradi bolezni do vključno 5.12.1998 pravilna in zakonita.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je v celoti soglašalo z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo. V obrazložitvi je poudarilo, da je bilo zdravljenje leve roke zaradi posledic poškodbe pri delu z osporavanim dnem zaključeno, saj ni bilo več možnosti za izboljšanje obstoječega stanja.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov. V obrazložitvi opozarja, da začasna in trajna nezmožnost za delo nista premosorazmerno povezani. Čeprav je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tožnika spoznal namesto za invalida I. kategorije invalidnosti za invalida III. kategorije invalidnosti, je vprašanje njegove začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ostalo nerešeno. Odgovor na to vprašanje v sodnem postopku bi lahko dal le izvedenec medicinske stroke, ki pa ga sodišče prve stopnje ni postavilo. Zato predlaga, da revizijsko sodišče spremeni sodbi nižjih sodišč tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, zato je revizijsko sodišče pri odločitvi mnogo bolj omejeno kot pritožbeno sodišče. Odločati sme le v mejah razlogov, ki jih stranka v reviziji navede. Tožeča stranka ni niti formalno niti konkretno opredelila očitanih bistvenih kršitev določb postopka niti zmotne uporabe materialnega prava.

Smiselno uveljavljene bistvene kršitve postopka, ker niso bili izvedeni dokazi s postavitvijo sodnega izvedenca, revizijsko sodišče ni ugotovilo. Sodišči prve in druge stopnje sta prepričljivo obrazložili, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev in da zato nista sledili dokaznim predlogom tožnika. Sicer pa se revizijski očitek, da sodišče ni sprejelo in dopustilo dokaza s sodnim izvedencem medicinske stroke, nanaša na izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja. To pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 370. člena ZPP).

Pač pa sta obe sodišči pri svoji odločitvi zmotno uporabili materialno pravo. Ena od pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je tudi pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela (13. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - Uradni list RS, št. 9/92 do 99/2001 -

ZZVZZ). Nadomestilo kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre zavarovancu na podlagi mnenja osebnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije (29. člen ZZVZZ), v določenih primerih od prvega dne zadržanosti dalje, sicer pa od 31. dne zadržanosti dalje. Zavarovanec je upravičen do nadomestila plače dokler traja njegova začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni. Če pa se delavčeva zmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov spremeni, lahko delavec uveljavlja pravice iz invalidskega zavarovanja.

Postopek prehoda delavcev iz zdravstvenega v invalidsko zavarovanje ureja 34. člen ZZVZ. Po 1. odstavku 34. člena ZZVZZ napoti zavarovanca, ki je zadržan od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo, osebni zdravnik oziroma zdravniška komisija na invalidsko komisijo, če oceni, da ni pričakovati povrnitve delovne zmožnosti, v vsakem primeru pa po enem letu nepretrgane zadržanosti od dela oziroma od dela s krajšim delovnim časom. Če je v takem primeru ugotovljena invalidnost, ima zavarovanec pravico do nadomestila: 1. do dneva, ko postane odločba o ugotovitvi invalidnosti I. kategorije pravnomočna ali 2. do dneva, ko postane odločba o ugotovitvi invalidnosti II. ali III. kategorije dokončna. S to določbo je predpisana izjema glede uživanja pravice do nadomestila plače. V takem primeru zavarovancu omenjena pravica ne preneha z zaključkom zdravljenja oziroma povrnitvijo delovne zmožnosti, temveč mu gre do dneva pravnomočnosti oziroma dokončnosti odločbe ZPIZ o ugotovitvi invalidnosti.

Ker je bila pri tožniku z odločbo Zavoda za za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 12.11.1998 v postopku, začetem po 1. odstavku 34. člena ZZVZZ, še nadalje ugotovljena III. kategorija invalidnosti, bi imel tožnik po 2. odstavku istega zakonskega določila pravico do nadomestila do dneva dokončnosti odločbe Zavoda o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta datum pa v postopku pred nižjima sodiščema ni bil ugotovljen.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava niso bila ugotovljena pravno odločilna dejstva. Zato je revizijsko sodišče po 2. odstavku 380. člena ZPP reviziji ugodilo in razveljavilo sodbi sodišča prve in druge stopnje. Ko bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku dejansko stanje z izvedbo ustreznih dokazov popolno ugotovilo še v nakazani smeri, bo lahko materialnopravno pravilno odločilo.